Zaprt vesoljski center 
bi odnesel dva milijona

VITANJE – Septembra letos bo minilo pet let, odkar so v Vitanju odprli Kulturno središče evropskih vesoljskih agencij, bolj znano kot Ksevt. Zakaj ravno v Vitanju, kraju s komaj okoli 2500 prebivalci? Odgovor je preprost. Iz tega kraja, sicer bolj znanega po gozdarstvu, izhaja družina pionirja vesoljskih tehnologij oziroma kozmonavtike Hermana Potočnika Noordunga. 
Vesoljski muzej ni namenjen le razstavam o vesolju, ampak je tudi prostor za druženje Vitanjčanov, ki so na tem kraju že prej imeli kulturni dom. A namesto da bi po dobrih štirih letih delovanja ugotavljali, kaj vse jim je Ksevt prinesel, je prejšnji teden kot strela z jasnega v javnosti odjeknila vest, da je po vršilcu dolžnosti direktorja Mihu Turšiču odstopil tudi Izidor Fijavž, ki je vajeti prevzel po odstopu prvega. Februarja pa se bo iztekel še zdajšnji program zavoda. 
»Največja težava ta trenutek pa je, da še vedno ni rešen status Ksevta,« je v odstopni izjavi poudaril Fijavž, ki zaradi nastalih razmer ne vidi rešitve. Dejstvo je tudi, da program Ksevta presega občinske okvire, zato je država že nekaj časa obljubljala, da bo ustanovila tehnično pisarno, imenovano Slovenija v vesolju, a se ni še nič zgodilo, in zavodu po najslabšem scenariju grozi celo, da bo z marcem zaprl vrata.

Od gladovne stavke do inšpekcije

Spomnimo, težave s Ksevtom se vlečejo slabi dve leti, od takrat, ko se je zavod znašel v finančni stiski. V reševanje se je vseskozi vključevala občina, ki kot ustanoviteljica zavoda Ksevtu iz proračuna namenja 30.000 evrov na leto za obratovalne stroške, elektriko, ogrevanje in druge. 
»To pa je za nas več kot dovolj, saj celotni letni proračun občine znaša dobra dva milijona, kar 70 odstotkov denarja pa že tako namenjamo za delovanje šol, vrtcev in drugih javnih zavodov. Lani smo za Ksevt namenili celo več kot 50.000 evrov, in to občino počasi že izčrpava,« priznava župan Mirko Polutnik, ki meni, da bi morala država vstopiti v Ksevt kot soustanoviteljica. Če rešitve ne bo, občini celo grozi, da bo morala vrniti slaba dva milijona evrov evropskega denarja, kolikor ga je prejela za omenjeni projekt. Nekdanja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je leta 2015, ko je Turšič celo gladovno stavkal, nato pa tik pred koncem leta odstopil, ponudila pomoč pri iskanju rešitev v sodelovanju z občino Vitanje. Ministrstvo je Ksevtu takrat odobrilo dodatnih 25.000 evrov, skupaj pa naj bi zavod iz državne blagajne prejel več kot 100 tisočakov. A težava, na katero je opozorila tudi ministrica, je bila, da se Ksevt ni niti prijavljal na razpise, na katerih bi lahko dobili denar za dodatne projekte, ki so bili zastavljeni dokaj megalomansko. Še več, februarja lani je urad za nadzor proračuna ministrstva za finance pritrdil ugotovitvam ministrstva za kulturo, da so v Ksevtu proračunski denar porabili nenamensko, poleg tega pa je inšpekcija ugotovila še vrsto drugih nepravilnosti.

Rešitve v kratkem

Kot pravi župan Polutnik, so v Vitanju seveda ponosni in veseli, da imajo v njihovem kraju vesoljski center, ne nazadnje jih po njem zdaj že marsikdo pozna. A žal so zadnji dve leti prepoznavni tudi po težavah, s katerimi se Ksevt ubada. Nič novega ni, če napišemo, da so tako ali tako skoraj vsi javni zavodi v težavah in nikjer ne ustvarjajo dobička. Sploh pa, kulturizacija vesolja v Sloveniji zanima le določen odstotek ljudi, zato bi se morali širiti navzven in privabiti obiskovalce iz sosednjih držav. Kje se je zataknilo, da tehnične pisarne Slovenije v vesolju še ni, čeprav so se za njeno vzpostavitev zavzela kar tri ministrstva, poleg kulturnega tudi gospodarsko ter ministrstvo za izobraževanje, smo vprašali ministrstvo za kulturo. 
»Celovito urejanje položaja Ksevta se intenzivno dogaja prav v teh dneh in rešitve pričakujemo v kratkem,« nam je na več zastavljenih vprašanj v enem stavku odgovoril Boštjan Tadel iz službe za odnose z javnostmi ministrstva. Župan Mirko Polutnik pa, da je gradivo v zvezi s tem pripravljeno in ga bo vlada obravnavala do konca meseca. »Če ga bodo sprejeli v takšni obliki, kot je trenutno pripravljeno, bo v redu, če ne, to pomeni, da se država umika. Če bi se to zgodilo, pa ne vem, kako naprej, saj moramo zdržati vsaj do konca septembra, da mine petletno obdobje in nam potem vsaj ne bi bilo treba vračati evropskega denarja,« izraža skrb župan, še vedno prepričan, da je Ksevt super projekt, a žal nihče ni predvidel, da lahko zaide v težave. »Si pa seveda vsi želimo, da bi se uspešno razvijal še naprej,« sklene.