Zaprli so jim most, edino pešpot do šole

TREBNJE – »Naj se ta most reši, tako ne gre več naprej!« jasno in glasno pove 28-letni Janez Kravcar. Doma je iz Belšinje vasi pri Trebnjem, vas ima nekaj pridnih duš in nekaj pridnih rok ter otrok, na mladih pa svet stoji. Janez se v službo vozi v Domžale, rad pa se vrača v domače kraje, lokalpatriot pač. Zato mu ni vseeno, kako se država norca dela iz njegove vasi in mostu čez regionalno cesto Trebnje–Ljubljana.

Kdo ga je uničil?

»Nihče nam ni povedal, da bodo ta most kar zaprli in ograjo premaknili, da ne moremo mimo,« nadaljuje Janez, ko stojimo z njim nad mostom. »Spomnim se, kako je pred leti odpadel omet s tega mostu. Voznik je tožil občino in krajevno skupnost,« začne Janez zgodbo, ki ima vsaj dve leti dolgo brado. Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor je 4. marca 2013 občini Trebnje zaradi nevzdrževanja nadvoza za Belšinjo vas izdal odločbo, po kateri je kot upravljavec javne poti JP926501 dolžna področje sanirati. To so jim zabičali na podlagi 60. člena zakona o cestah. Zgodilo se ni nič, država pa je pred mesecem predpisala še dodatna dela. Spet se ni zgodilo nič, občina je le premaknila ograjo in tako tudi fizično (poleg že prejšnje prepovedi – postavljen je bil znak) onemogočila prehod in promet.

Ob vsem tem pa si država ne upa priznati, da je most uničila kar sama. »Uporabljali so ga med gradnjo avtoceste mimo Trebnjega, zato je precej uničen zaradi tovornih vozil. Sanacije od dokončanja tega odseka avtoceste do danes ni bilo, posledice pa ostajajo,« domačini opozarjajo na izvirni greh, ki jih danes tepe.

Edina pešpot, križišče nevarno

»Po tem mostu je edina pešpot, ki omogoča dostop iz vasi do doline in jo vsak dan uporabljajo vsi šolarji. Pozimi, ko čez noč neredko zapade večja količina snega, bo neprehoden, kajti ponoči ga izvajalec zimske službe zagotovo ne bo zmožen očistiti na roke!« Kravcarja v imenu krajanov že danes skrbi, kaj bo, ko bo padlo nekaj snega. »Drugo pot sicer imamo, pa vendar je ta daljša, prav tako je manj primerna za prevoz s kmetijsko mehanizacijo. Ko je bil most zaprt za prevoz, so novo pot ponudili kot boljšo verzijo, pa vendar je bila ožja, s slabšo asfaltno podlago in nezadostnim odvodnjavanjem. Trdijo, da imamo obvoz, ki so nam ga uredili ob uvozu na avtocesto. Pa veste – to križišče je kljub omejitvi hitrosti tako nevarno, da imajo traktorji precej težav s tem, da lahko pravočasno zapustijo križišče, saj ljudje kljub omejitvam vozijo precej hitreje.«

»Za cesto skrbi direkcija za ceste, most je državni, vozišče pa občinska javna pot. Kdo bo zdaj plačal sanacijo, se pa ne morejo domeniti,« prilije Janez olja na ogenj zmešnjavi, ki je kmetom podaljšala pot, otrokom in krajanom Belšinje vasi pa vzela vez s sosedi na drugem koncu. »Ko bi nas vsaj kaj obvestili, da bodo povsem zaprli cesto, pa se ni oglasil nihče,« opozarja na napak ravnanje države Janez, ki spomni, da je takih mostov na tem koncu še pet, zaprli pa so le njihovega. Krajani so skočili na noge, trebanjski župan Alojzij Kastelic je obljubil, da bo pomagal, a od obljub ne morejo do novega mostu.

Naj popravlja tujo streho?

»Most je zaprt, zdaj je premaknjena še ograja. Prej so krajani lahko vsaj vozili mimo. Mi smo pač morali ukrepati, saj nam je grozilo 1000 evrov kazni. Če bi kazen plačal kdo drug, bi se lahko zafrkaval,« se odzove trebanjski župan Alojzij Kastelic na problem vaščanov. Ima tudi idejo, denarja za obnovo pa ne. »Naj se razpusti Direkcija Republike Slovenije za ceste, tam je zaposlenih 200 ljudi, a nimajo niti evra, da bi nam pomagali. Tisti denar, ki gre za direkcijo, pa naj dajo nam občinam, pa bomo obnavljali ceste.« Kastelicu tudi ni jasno, zakaj bi obnavljal pot nad cesto. »Ali se vam zdi logično, da bi vam jaz obnavljal streho na vaši hiši?« plastično opozori za problem nadvoza nad državno (regionalno) cesto. To se mu zdi sporno in zavoljo tega bo občina Trebnje vložila ustavno presojo zoper zakon o cestah in sporni 60. člen.

»Direkcija RS za ceste je kot upravljavec ceste, ki poteka pod nadvozom, pristojna za nosilno konstrukcijo objekta, vse drugo pa je v pristojnosti upravljavca ceste, ki poteka po nadvozu. Takšna razdelitev je standardna, v veljavi je na primer tudi, ko po nadvozu nad avtocesto poteka glavna ali regionalna cesta,« še dodajo na direkciji. Krajanom je za to figo mar, ostali so brez pešpoti, obvoz ni tak, kot so ga želeli. Sliši pa jih tako in tako nihče. Če že, pa je priročen odgovor: ni denarja.