LJUBLJANA – Študentska organizacija v Ljubljani je letos izvedla tri referendume. Vsak od njih je vreden okoli 20 tisoč evrov. To pomeni, da jih oziroma nas je študentska demokratičnost letos stala že 60 tisočakov. Še bolj skrb vzbujajoč pa je podatek, da ob takem vložku beležijo manj kot enoodstotno udeležbo študentov. Po odgovore smo se obrnili na Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS).
Referendumsko vprašanje |
2. referendum (27. november) Referendumsko vprašanje |
Referendumsko vprašanje |
»To je stvar demokracije. Tudi volitve nas stanejo, kot državo, veliko,« pravi predsednik ŠOS Mitja Urbanc. Trdi, da je »udeležba na študentskih referendumih primerljiva z udeležbo na parlamentarni ravni, ni nič drugače«.
Sankcije, če so bile kršitve
Šos se z letošnjimi referendumi ni ukvarjal: »Je stvar entitete. Skladno s pravilnikom o namenski in gospodarni porabi sredstev je Šos že opravljal revizijo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in tudi v prihodnje jo bomo. Če bodo ugotovljene nepravilnosti, sledijo sankcije.« Vnovič je pojasnil, da se s finančno konstrukcijo referenduma niso ukvarjali, da pa v vsakem primeru mora entiteta delovati skladno s standardi, ki jih narekuje pravilnik o namenski in gospodarni porabi sredstev.
Je referendumov preveč?
»Ne, da jih je preveč. To je direktno demokratična možnost vplivanja na odločanje. Bi se pa, ne samo pobudniki referenduma, verjetno morali usesti tudi z obstoječo oblastjo, pa najti kako ustrezno rešitev, da bi bila tudi finančno bolj vzdržna in bolj smiselna za študente, da ne vnaša zmede,« pravi Urbanc. Dodaja, da so na Šosu proti višanju kvoruma: »Tudi na nacionalni ravni, ker je to najbolj demokratična možnost vplivanja na sprejete odločitve, pa naj bo to na študentskem organiziranju ali državni ravni.« Tudi če je udeležba eno- ali dvoodstotna? »To je pa vprašanje za pobudnika referenduma – to je odločitev pobudnikov, da dajo na referendum neko stvar, ki ni večinsko sprejeta,« je zaključil.
