LJUBLJANA – Poslovnež Joc Pečečnik niti po petih letih in pol boja še vedno nima gradbenega dovoljenja, s katerim bi se lahko lotil obnove propadajočega nogometna stadiona za Bežigradom v Ljubljani. »Naša država ima čuden odnos do posameznikov, ki prinašajo dodano vrednost,« je domnevno drugi najbogatejši državljan Slovenije sporočil iz Las Vegasa v ZDA. Pečečnik je razočaran nad birokracijo in odnosom države do projektov, tokrat ga je ustavilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje: kot drugostopenjski pritožbeni organ je 24. oktobra 2012 odpravilo okoljevarstveno soglasje za prenovo Plečnikovega stadiona. Ker soglasje ne velja, niti gradbenega dovoljenja ni. Delovni stroji letos zagotovo ne bodo brneli. Spet je na potezi Agencija RS za okolje (Arso). »Nad tem (odločitvijo ministrstva, op. p.) nisem presenečen, kljub temu pa tega nisem pričakoval,« pristavi Pečečnik.
| Oblak ima idejo Nad stanjem v zvezi s Plečnikovim oziroma Pečečnikovim stadionom je ogorčen tudi Brane Oblak, legenda slovenskega nogometa, ki je nekoč tresel mreže za Bežigradom. »Zgrožen sem, ko vidim, kaj se dogaja. Prav zadnjič sem plezal tam, da vidim … To je katastrofa. Država je dala to nekomu, ki ima težave z gradnjo. To bi morala urediti sama.« Oblak ima idejo: »Tu bi morali imeti igrišče z umetno travo, pa še dobro bi služil tisti, ki bi to imel. Poglejte Ruse – cela liga se igra na umetni travi.« |
Za pripravo in pridobivanje dokumentacije za začetek del za Bežigradom je zapravil več kot 20 milijonov evrov. »Nič se ne premakne,« je ogorčen Pečečnik, ki ne razume, zakaj ga ovirajo, saj bi obubožani državi takoj ponudil novih 800 delovnih mest. Boju s stanovalci Fondovih blokov pa ni videti konca. Ti so kljub dobljeni bitki le delno zadovoljni z vrnitvijo postopka na prvo stopnjo: jezi jih, ker je ministrstvo kot razlog za odpravo soglasja na prvem mestu navedlo postopkovno nepravilnost neseznanitve stranskih udeležencev z zadnjo različico poročila o vplivih na okolje. »Ta odločitev je verjetno bolj razjezila stanovalce kot nas, saj se nanaša na upravni postopek, ne pa na vsebino,« ostaja optimist Pečečnik.
Joc, OKS in MOL
proti državi
Fondovci vztrajajo pri svojem, vrtičkov ne dajo. Opozarjajo, da Pečečnik izvaja pritisk. »Hodi od institucije do institucije,« meni predstavnik koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš Peter Rondaij, ki celo sumi, da Arso in Pečečnik tesno sodelujeta. »Naj se enkrat za vselej ve: smo za obnovo stadiona, a naj ostane kulturni spomenik, ne pa da se obnova zlorabi za novo gradnjo stolpnic, ki ne spadajo v naše okolje, in si s tem celo nekdo polni žepe.«
Ali Ljubljana dva stadiona, prvega je dobila v Stožicah, drugega bi za Bežigradom, sploh potrebuje? »To sta dva različna pristopa in oba sta lahko uspešna. Med drugim poudarjamo, da stadiona za Bežigradom ne bi gradili, ampak obnovili,« menijo na Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS), ki je eden od družabnikov podjetja Bežigrajski športni park; OKS ima 13-odstotni delež, Pečečnikovi družbi pripada 59 odstotkov, 28 pa Mestni občini Ljubljana (MOL).
| Pogreša nogomet Joc Pečečnik želje po nogometu ni izgubil, čeprav se je iz njega tudi zaradi težav ob pridobivanju gradbenega dovoljenja umaknil, svoj klub Interblock pa prepustil drugim. »Nogomet pogrešam,« prizna in daje vedeti, da še ni rekel zadnje v športu. Na obnovljenem stadionu bi gostil tudi Olimpijo, je še dejal. |
Na občini so ogorčeni nad dolgotrajnostjo postopkov državnih organov. »Zato se prenova Plečnikovega stadiona oddaljuje in zato ta še bolj propada,« trdijo na MOL. »Projekt je najboljši možen. Žal pa so zaradi neprijazne regulative vsi veliki projekti obsojeni na dolgo čakanje vseh soglasij in dovoljenj.« OKS si prizadeva, da se uskladijo interesi Pečečnika in fondovcev. »Radi bi dosegli, da bi stanovalci razumeli, da poskuša investitor vložiti sredstva za obnovo, kar bo koristilo tudi interesom okoliških prebivalcev. Žal pa ocenjujemo, da očitno še vedno prevladuje miselnost, da je treba vse poskuse obnove stadiona zaustaviti.«
Pečečnik si je najprej zamislil poglobljeni stadion za 12.000 ljudi, februarja 2010 pa je pojasnil, da bi zadoščal objekt z okoli 7500 sedeži. Pri tem vztraja še danes. Bi se projekta lotil še enkrat, če bi vedel, kaj vse ga čaka? »Nikoli!« pribije. In nadaljuje delo v ZDA.
