LJUBLJANA – »LPT so v javnost ušli podatki, ki jim ne bi smeli,« se jezi bralec. Vsem na seznamu (bralec ne ve, na kakšnem seznamu jih imajo, saj da se na njihove novice ali kar koli drugega ni naročil) so očitno po pomoti razposlali seznam preko 900 e-naslovov, zdaj pa so ti, tako bralec, deležni nezaželene pošte (spam). »Eden od tistih na seznamu je takoj odgovoril vsem skupaj in pripel obrazec za pritožbo informacijski pooblaščenki, zaradi (ne)varovanja osebnih podatkov,« je zapisal bralec.
»V zvezi s postopkom, ki ga vodimo zoper uslužbenca kabineta predsednika vlade, ki je pri pošiljanju elektronskega sporočila razkril adremo z osebnimi podatki (e-naslovi) prejemnikov, vam sporočamo, da bomo odločitev sprejeli takoj, ko bomo od omenjenega uslužbenca prejeli izjavo o dejstvih in okoliščinah očitanega mu prekrška, kar pa lahko traja do 20 dni,« pojasnjujejo v pisarni informacijske pooblaščenke. Naj spomnimo, da je pred časom uslužbenec iz Janševega kabineta Jakob Štunf po pomoti, ko je adremo pošiljal na svoj zasebni e-naslov, to poslal tudi vsem na seznamu. Več o tem primeru in o zagroženi vrtoglavi globi preberite v članku Huda napaka v Janševem kabinetu. |
Potrditev
Informacijska pooblaščenka je potrdila, da so »zaradi tega posredovanja prejeli pet prijav oziroma pritožb. Zadevo že obravnavamo in jo bomo po vsej verjetnosti lahko zelo hitro zaključili, saj smo že pridobili vsa potrebna pojasnila.«
LPT se je opravičil
Napako so priznali tudi pri LPT: »Z dogodkom smo seznanjeni in smo se uporabnikom že opravičili v sporočilu 16. maja 2013.« Hkrati so pojasnili, da se v LPT izvaja 'migracija informacijskega sistema', pri čemer je pri vzpostavitvi nastavitev v prvotno stanje – obnovitev avtomatičnih predlogov elektronskih naslovov – pri uslužbenki prišlo do nezaželenega posredovanja e-pošte na elektronske naslove v njeni bazi.
Do 12.510 evrov kazni
»Informacijski pooblaščenec je v zvezi z razkrivanjem elektronskih naslovov pri pošiljanju elektronskih sporočil v zadnjem času obravnaval več prijav zaradi nezakonitega razkritja elektronskih naslovov prejemnikov elektronskega sporočila. Pri obravnavi teh prijav je bilo v večini primerov ugotovljeno, da pošiljatelj zaradi malomarnosti, po pomoti ali zaradi nevednosti ni zagotovil zavarovanja uporabljenih elektronskih naslovov prejemnikov elektronskega sporočila, saj elektronskih naslovov ni zapisal v rubriko »Skrito« (»Skp« oziroma angleško »Bcc«), ampak v rubriko »Za« (angleško »To«) ali pa v rubriko »Kp« (angleško »Cc«), s čimer je prejemnikom e-sporočila razkril elektronske naslove vseh ostalih prejemnikov istega sporočila. V nekaterih takšnih primerih je tako izvajalec neposrednega trženja vsem prejemnikom elektronskega sporočila razkril elektronske naslove vseh svojih strank, torej podatke, ki za marsikatero podjetje predstavljajo celo poslovno skrivnost,« so sporočili iz pisarne informacijskega pooblaščenca RS.
Dodajajo, da pošiljatelj pri takšnem načinu pošiljanja ni zagotovil zavarovanja osebnih podatkov prejemnikov e-sporočila, za takšen prekršek pa je za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika zagrožena globa v znesku od 4170 do 12.510 evrov, za njihove odgovorne osebe pa v znesku od 830 do 1250 evrov.
