KOPER –V koprskem zaporu, kjer 14-mesečno kazen kot vodja knjižničarjev prestaja tudi nekdanji direktor Primorja Dušan Črnigoj, se med zaporniki in tudi pazniki dviga nov val nezadovoljstva. Nekaterim gredo v nos ugodnosti, ki so jih deležni tamkajšnji obsojenci. Ti so se uprli že konec junija, saj jim je hotelo vodstvo zaradi vsesplošnega varčevanja in pomanjkanja kadra skrajšati bivanje na prostem ob sobotah in nedeljah s štirih ur na dve. Problem je v tem, da je treba za vsak njihov izhod zagotoviti določeno število paznikov, in ker je teh premalo, morajo mnogi delati nadure. Vse to državo seveda dodatno stane. Prav zaradi premalo paznikov je obsojencem z uporom uspelo pridobiti sicer že pridobljene pravice, saj sta bila takrat z več kot 40 zaporniki le dva pravosodna policista.
Planinski pohodi in sprehajanje psov
Med ugodnostmi, ki so jih deležni zaporniki, je mogoče najti tudi takšne, ki bi jih težko pripisali strogemu zaporniškemu življenju. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk je potrdil informacije, da se lahko majhen del koprskih zapornikov udeleži planinskega pohoda na Slavnik in sprehajanja zapuščenih psov pri obalnem zavetišču za pse v Dvorih pri Svetem Antonu. Po naših podatkih naj bi se na tovrstne aktivnosti lahko odpravilo od šest do deset obsojencev, varoval pa naj bi jih le en pravosodni policist. Izvedeli smo, da med njimi naj ne bi bili samo tako imenovani kurji tatovi, ampak tudi nekateri »nevarni kriminalci iz razvpitih primerov«, zato je seveda primerno vprašanje, ali je lahko v takšnem primeru dovolj poskrbljeno za varnost občanov. Zaporniki so namreč na izletih nevklenjeni, tako da bi lahko ob manjši nepazljivosti paznika pobegnili.
Da se ob petkih v obalnem zavetišču res oglasijo zaporniki, nam je potrdila tamkajšnja vodja Andrea Bogataj Krivec. Tja pride sedem obsojencev in dva paznika, z njimi doslej niso imeli težav, poleg tega se oglasijo v dopoldanskem času, tako da odidejo že pred prihodom drugih obiskovalcev, ki pridejo tja sprehajat pse. Poklicali smo tudi oskrbnico Tumove koče na Slavniku Angelco Ban, ki nam je povedala, da je koča med ponedeljkom in petkom zaprta. Glede na to, da naj bi šli zaporniki tja na izlet ob ponedeljkih, jih, pravi, ni mogla videti, sicer pa še ni opazila planincev, ki bi se tja odpravili v spremstvu paznikov, in je o tovrstnem obisku ni nihče nikoli obvestil.
Verk je do takšnih ugodnosti zapornikov, predvsem v obdobju pomanjkanja denarja in kadrovske stiske v zaporih, precej kritičen; strinja se, da se jih dobro pripravi na življenje po koncu zaporne kazni, a takšne aktivnosti naj potekajo tako, da pazniki zaradi tega ne bodo dodatno obremenjeni. »Tistim, ki niso begosumni, naj dajo možnost začasnega prostega izhoda in naj gredo sami sprehajat pse ali pa naj se sami povzpnejo na Slavnik,« pravi Verk in dodaja, da bi tako lahko privarčevali denar, saj morajo obsojence spremljati pazniki s službenimi vozili. Bolj kot takšno »crkljanje zapornikov« bi raje videl, da bi ti pomagali kmetom pri obiranju pridelkov ali komunalnim delavcem pri čiščenju okolice po večjih prireditvah v mestu, denimo ob zadnjih košarkarskih tekmah v Kopru.
Nagrada za
pridne obsojence
Direktorica Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper Lilijana Laganis je potrdila, da obsojenci omenjeno zavetišče obiskujejo le v spomladanskem in jesenskem obdobju enkrat ali dvakrat na mesec, in to največ za dve uri. Praviloma jih spremljata strokovni sodelavec za vzgojo in pravosodni policist, ki je, kot pravi, tisti dan že razporejen v dnevno izmeno in se iz tega naslova ne povečuje število opravljenih ur. Laganisova je pojasnila, da se s kadrovsko stisko srečujejo predvsem zaradi številnih spremstev zaprtih oseb na sodišča in v zdravstvene ustanove, zaradi obiska zavetišča pa nimajo dodatnih stroškov razen uporabe službenega vozila za pot, dolgo približno 10 kilometrov. S to obliko dejavnosti sicer dodatno nagradijo obsojence, ki so prizadevni pri delu, spoštujejo hišni in dnevni red in korektno prestajajo kazen. Po zagotovilih direktorice pri odločanju vselej upoštevajo tudi varnostno oceno, da obsojenec izhoda ne bo zlorabil. »V večini primerov so v te aktivnosti vključeni obsojenci s polodprtega in odprtega oddelka, a to ni pravilo,« pravi. V zadnjem mesecu so izlet na Slavnik, ki je »izjemno pozitivna izkušnja tako za zaprte osebe kot tudi za delavce zavoda«, organizirali za skupino petih obsojencev. Strah, da bi bili ogroženi mimoidoči, je po zagotovilih sogovornice odveč, saj je glede na izkušnje za varnost dobro poskrbljeno.
Na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so še dodali, da v slovenskih zaporih že vrsto let potekajo različne aktivnosti za zaprte osebe znotraj zavodov in tudi zunaj njih, denimo športna srečanja, udeležbe v čistilnih akcijah in podobno. »Vse aktivnosti so vselej skrbno načrtovane in potekajo v prisotnosti strokovnih delavcev oziroma pravosodnih policistov, ki so velikokrat tudi v vlogi koordinatorjev oziroma mentorjev dejavnosti. Izkušnje, ki jih skozi te aktivnosti pridobivajo tako zaprte osebe kot tudi zaposleni, so iz vidika resocializacije zaprtih oseb izjemnega pomena.«
Posebna komisija pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, ki je bila zaradi premestitve nekdanjega prvega moža Merkurja Bineta Kordeža na polodprti oddelek ustanovljena zaradi pritožb zapornikov na Dobu, ni ugotovila nepravilnosti. »Zavod je omenjenega obsojenca obravnaval na enak način kot preostale obsojence, postopek premestitve na polodprti oddelek je potekal enako kot za preostale, ki so kazen nastopili sami in bili premeščeni (v letošnjem letu je bilo takšnih primerov 18),« so pojasnili in zatrdili, da Kordež ni bil deležen morebitnih privilegijev, bil je celo v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi, če bi bil nameščen v zaprtem oddelku. |
