Naš hrvaški gostitelj je zbodel, češ da dobimo na njegovem otoku vse, kar imamo v Sloveniji. To seveda ni res: še navadnega glavnika, ki smo ga med dopustom rabili za dve mali skuštrani glavi, nismo mogli kupiti nikjer. Res pa je, da imajo po novem nekaj, česar pri nas ni (in ni): učinkovito davkarijo. Od začetka leta namreč po lepi njihovi straši pošast – fiskalna blagajna.
Po zakonu o fiskalizaciji v gotovinskem prometu, ki so ga sprejeli 8. januarja, je hrvaška davčna uprava samo v zadnjih dveh mesecih zaradi kršitev zaprla več kot 150 gostinskih lokalov na Jadranu. Dacarji so na vrhuncu sezone zapečatili celo polna hotela v Senju in Poreču, na prste so stopili elitnim klubom v Dalmaciji.
Gostinci bentijo, večina Hrvatov pa hvali ukrep. Upravičeno: neki restavraciji s Hvara se je letos kljub krizi promet v prvih šestih mesecih povečal za neverjetnih 2729 procentov v primerjavi z istim obdobjem lani. To seveda ne pomeni, da je posla toliko več, marveč da so lani veliko skrili. Da uvedba fiskalnih blagajn, povezava z davčno, res deluje, smo videli na lastne oči.
Ko smo sredi vročega dne v trgovinici na otoku (brez glavnikov) iz hladilnika nabrali lučk in piva, smo se pri kasi znašli v zadregi: brez gotovine in s karticami, ki jih niso sprejemali. Boste že pozneje poravnali, nas je zadolžila prijazna prodajalka in v blagajno vložila svojih sto in nekaj kun. Saj bomo takoj prinesli, stanujemo pri sosedih, zakaj prelagate kune iz svoje denarnice? Zaradi davčnega inšpektorja, kajpak. Če bi se oglasil v tistih vmesnih minutkah in ugotovil, da cvenka manjka, bi oglobil, še huje bi se trgovinici godilo, če bi bilo denarja več, kot bi ga kazala fiskalna blagajna, nam je razložila prodajalka. Njeni prijateljici na celini da so jo že zaprli ...
Pri nas pa odgovorni iz leta v leto le tarnajo, da ne morejo pobrati davkov, da niso pristojni, pa o davčnih oazah itd. Malo morgen Švica, Švedska. Severna obzorja so za nas znanstvena fantastika. Morda pa se moramo ozreti čez planke – k južnjakom?
