Zamaka in zaudarja, toda sosed vztraja v svinjariji

CELJE – Ne le s požari, v večstanovanjskih zgradbah in blokih se stanovalci pogosto srečujejo tudi z izlivi vode pri sosedih. Zaradi varčevanja pri kurjavi in posledično neprezračevanja pa se ponekod razrašča tudi plesen. Upravnike na nemarne najemnike najpogosteje opozorijo sosedje. Najhuje je po kakšni deložaciji, ko ugotovijo, da so stanovanja pravzaprav popolnoma uničena.

»Nepopisno, kaj se dogaja pri nas! Naš zgornji sosed ima velike probleme. Vode v kopalnici po tleh ima dva centimetra, zato je seveda ta že pritekla tudi k nam in povzročila škodo. Pa ne prvič. Že pred leti smo stanovanje zaradi podobnih težav popolnoma preuredili in prebelili. No, zdaj ga bomo morali znova,« je jezen Gregor Jonke, ki živi v enem od blokov Na zelenici v Celju. Kot je dodal, so šele pred nekaj tedni izvedeli, kakšno je stanovanje zgornjega soseda.

»Z eno besedo – katastrofalno! Povsem zadimljeno, urejenega ni imel stranišča, kopalnica je bila polna vode. Ko pa smo mu želeli pomagati in mu to ponudili, nas je ozmerjal in nagnal,« je razočaran Jonke. Kot je še dejal, so oni lastniki, medtem ko njihov sosed ni in morda tudi zato nima primernega odnosa do stanovanja, ki ga uporablja. Gregor nam je ob obisku pokazal številne mokre fleke, ki so posledica zamakanja iz zgornjega nadstropja. Seveda sta z mamo o tem nemudoma obvestila upravnike, Stanovanjsko zadrugo Atrij in družbo Nepremičnine Celje, ki je lastnik neprofitnih stanovanj v njihovem pa tudi večini drugih blokov v Celju.

Ko zasmrdi in zamaka, kličejo upravnike

Kot pravi Natalija Kolar, vodja upravnikov v SZ Atrij, so z omenjenim primerom seznanjeni. »Mi kot upravniki in skrbniki skupnih delov in naprav seveda kontaktiramo tudi z uporabniki stanovanj, tako lastniki kot najemniki. Izkušnje zadnjih let sicer kažejo, da so stanovanja vedno bolj urejena in si tako lastniki kot tudi najemniki sami dvigujejo nivo bivalnega ugodja. A se seveda najdejo izjeme. Nekateri, na srečo redki posamezniki, ne ravnajo odgovorno in iz različnih razlogov ne zmorejo ali pa niti ne znajo ravnati s sanitarno opremo, instalacijami, povrhu imajo tudi težave s sosedi, ker ne upoštevajo hišnega reda in so precej samovoljni. To pa seveda za bivanje v neki skupnosti ni primerno,« pravi Kolarjeva in doda, da kot upravniki v takšnih primerih opomnijo posameznike na določila hišnega reda in na to, da so dolžni z vso opremo ravnati vestno. S težavami pa seznanijo tudi lastnika stanovanja in ga pozovejo, da posreduje v skladu s pristojnostmi, ki jih kot lastnik ima.

Zato smo se z vprašanjem, kako pogosto naletijo na slabo vzdrževana stanovanja najemnikov in kdo jih na to opozori, obrnili tudi na Nepremičnine Celje, kjer so povedali, da se to zgodi povprečno dvajsetkrat na leto. »Po navadi nas na nepravilno uporabo stanovanja in pogosto prisotnega smradu opozorijo sosedje prek upravnika zgradbe ali pa se obrnejo direktno na nas. Naše službe opravijo ogled, ugotovitve zabeležijo, zoper najemnika pa uvedejo ustrezne postopke,« pravi direktor celjske družbe Nepremičnine Primož Brvar. Kot dodaja, se zaradi nepravilne uporabe najpogosteje izlije voda ali celo fekalije, posledično pa to vodi v zamakanje sosednjih stanovanj. »Zato nas o tem običajno obvestijo prizadeti lastniki ali najemniki teh stanovanj. Pogosto pa pri interventnem posegu v takšno stanovanje ugotovimo, da izliv vode ni edini problem, ampak je stanovanje tudi sicer zanemarjeno. V zadnjem času smo pogosto priča nepravilni uporabi stanovanj, ki je posledica varčevanja pri ogrevanju. In zaradi nepravilnega prezračevanja, ob dejstvu, da ima večina naših stanovanj vgrajena PVC-okna, se vse pogosteje pojavlja plesen,« pravi Brvar.

Uničena stanovanja in dolgovi

Obenem Brvar priznava, da so ob intervenciji in vstopu v katero od najemniških stanovanj, še zlasti ob deložaciji, pogosto šokirani. »V naši družbi se trudimo, da izvedemo vse potrebne postopke, da deložacije ni. Če pa vendarle, smo večinoma ob vstopu v takšno stanovanje zgroženi, saj je povsem zanemarjeno in uničeno,« pravi Brvar. Dodaja, da so lani na račun intervencij, rednega vzdrževanja in obnove dotrajanih stanovanj ali posameznih delov odšteli 600.000 evrov. A stroškov obnove uničenih stanovanj z najemninami seveda nikoli ne pokrijejo. »Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da kar nekaj najemnikov, ki zapustijo stanovanje, za seboj pusti tudi dolg, ki ga ni mogoče izterjati,« še razloži Brvar.

Kar se tiče konkretnega najemnika, ki živi v enem od blokov Na zelenici (ime je znano uredništvu, ga pa ne izpostavljamo, ker ga nismo mogli priklicati, niti se ni odzval na naše zvonjenje pri vratih, čeprav je bil v prostoru), pa je Brvar dejal, da so z zadevo seznanjeni, najemnika pa obravnavajo. A ne le v blokih, tudi v mnogih hišah po Sloveniji živijo ljudje, ki jim je higiena španska vas, njihovi sosedje pa se neredko spopadajo s podganami in drugo golaznijo. A so še bolj nemočni, četudi na nevzdržne razmere leta in leta opozarjajo različne institucije, kot so na primer centri za socialno delo. Kadar gre za hišo, ki je zasebna lastnina, vanjo nihče nima pravice vstopiti brez privoljenja tistih, ki tam živijo.