Žalostna vremenska prognoza za praznik

Jesensko cvetenje posameznih sadnih dreves lahko opazimo skoraj vsako leto, v zadnjih letih celo pogosteje. Po navadi vzrok zanj pripišemo vplivu stresnih vremenskih razmer na rastline skozi vso vegetacijsko obdobje. Še posebno rastni stresi, kot so visoke temperature (vročinski valovi) v poznem poletju in zgodaj jeseni, ki jim sledijo nagle, lahko tudi krajše ohladitve in ponovne otoplitve.

Napoved Spet je prišla jesenska toplota, ki je vladala tudi že zgodaj jeseni. Jugozahodnik je prinesel temperature zraka okoli 20 °C, v vzhodnih krajih do okoli 22 °C. V noči na sredo in v sredo bo deževalo, vmes lahko tudi zagrmi. Dež bo v sredo popoldne postopno ponehal. Hladneje bo, zapihal bo severni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Vremenski obeti od 27. oktobra do 1. novembra Po prehodu hladne fronte v sredo se bo nad našimi kraji okrepilo območje visokega zračnega tlaka. K nam bo spet dotekal nekoliko hladnejši zrak. Od četrtka bo suho in nekoliko hladnejše vreme. V četrtek bo na Primorskem še pihala burja. Proti koncu tedna se bo po nižinah znova začela pojavljati megla. Za 1. november pa za zdaj kaže na bolj deževno vreme.

Rastline tako spremenljivost vremenskih razmer razumejo po svoje, sprožijo se fiziološke motnje, zaradi katerih se v nepravem času prebudijo tisti rastni hormoni, ki so odgovorni za razcvet rodnih brstov, ki takrat že pripravljeni čakajo na prihodnjo pomlad. Jesensko cvetenje na srečo ni množičen pojav, po navadi zacvetijo le posamezna drevesa ali veje. Od teh cvetov ne moremo pričakovati plodov, saj se običajno niti ne oplodijo oziroma jih uniči jesenska slana, ki je vse bližje.

Letos poročajo tudi o razcvetelih češnjah v Vipavski dolini ter ponekod jablanah. Pogosto na jesen zacveti tudi divji kostanj.

Ohrovt prenese –7 °C

Oktober se bliža koncu in na njivah ostajajo le še najbolj klene proti hladu odporne rastline, med katere zagotovo spadajo kapusnice, od zelja do ohrovta. V predelih nad 1000 m je bilo v zadnjih dneh že pravo zimsko vreme.

Najbolj občutljivo za zmrzal je belo zelje, najbolj odporen pa je ohrovt, ki brez gnitja prenese temperature do –7 °C. Največ je na njivah še zeljnih glav. Pri poznem zelju za prezimitev opravljamo spravilo tako pozno, kot je le mogoče, običajno konec novembra.

Številni uporabljajo zelje za kisanje. Nekateri zelo upoštevajo reklo, da se ga kisa pri stari luni. Tudi take modrosti so za uspeh kisanja lahko dober nasvet.

Konec oktobra ali novembra ohrovt ogrnemo z zemljo, da se rastline ne bodo prevrnile zaradi močnejšega snega ali vetra.

Na njivah in vrtovih so ostale še druge rastline, kot so por, radič, repa in druge. Sorte radiča za prezimovanje, katerih mladi listi so bili poleti primerni za uživanje, naredijo glave šele po zimskem mrazu.

Radič ogrnemo z zemljo

Prezimni radič pred začetkom zime ogrnemo z zemljo. Pred tem odstranimo vse večje, obolele in poškodovane liste.

Ohranimo le srčiko z nekaj večjimi listi. Z zemljo jo nato ogrnemo tako, da gledajo iz nje samo sredice, prekrite z nekaj listi.

Zastiranje ni nujno, pomaga pa, da bodo spomladi lepo oblikovane glavice ne pa rozete. Zelo priporočljivo je, da pred zimo tla ob rastlinah prerahljamo in okolico očistimo obolelih listov.

Tudi repa še raste pri temperaturah zraka malo nad ničlo, zato je ne pobiramo prehitro. Spravilo glede na vremenske razmere začnemo sredi novembra ali po 18. novembru, ko sveti Luka repo puka.

Tudi trpežni škodljivci

Hlad bo umiril tudi škodljivce, vendar so se vse do sredine oktobra zaradi toplega vremena v septembru še vedno pojavljali metulji kapusovega belina. Še vedno nastajajo poškodbe pridelka zaradi ličink sovk.

Na njivskih površinah, zasajenih s porom, se še vedno pojavlja porova zavrtalka. Za to škodljivko je značilno, da lahko popolnoma uniči pridelek.

Pred njo posevek pora zaščitimo z uporabo protiinsektne mreže ali primerne prekrivne folije. Pri radiču in radičevkah se pojavljajo poškodbe zaradi gnilob koreninskega vratu.