Vse kaže, da je prava pomlad končno le zakorakala v deželo. Po ljubljanskih parkih je zacvetel rumeni dren, na Barju so odprte že skoraj vse mačice vrb, v Vipavski dolini pa se sramežljivo pojavljajo prvi cvetovi češenj.
S kadilom puhnemo skozi okence
Začetniku priporočam, da se zaščiti pred morebitnimi piki z ustreznim pokrivalom z mrežo ter rokavicami. Jaz ne uporabljam nobene zaščite, ker me mreža na obrazu ovira pri pregledovanju. Raje malo potrpim, in če me katera piči, se tolažim, da je njen strup najboljše zdravilo proti revmatičnim obolenjem in menda celo proti raku.
Ko odpremo vratca panja in odstranimo opaž – časopisni papir ali penaste blazine, s katerimi smo jeseni zavarovali čebele pred mrazom –, puhnemo skozi mrežo okenca nekaj dimov iz kadilnika. Ta jih pomiri, da nas ne napadejo, ko odstranimo okence.
Zdaj je panj odprt in lahko začnemo pregledovati gnezdo.
Na tretjem satu je zalega
Počasi izvlečemo prvi skrajni sat na levi ali desni in ocenimo, koliko je v njem medu. Če smo jih jeseni dovolj nakrmili, bo ta prvi skrajni sat in verjetno tudi še drugi ob njem poln hrane.
Po ogledu ga ne vrnemo v panj, ampak ga odložimo na posebno stojalo ali kozico.
Na tretjem satu pa običajno že najdemo zalego. Ta je lahko pokrita ali še odkrita. Če je pokrita zalega strnjena, če je torej v njej le malo praznih, nezaleženih celic, je to po navadi znak vitalne in rodovitne matice.
Ko pridemo do sata, na katerem je odkrita zalega ali pa so samo jajčeca, bodimo posebno pozorni, saj je morda na njem matica. To lahko takoj ločimo od čebel delavk, ker je precej večja. Če ima na hrbtu barvno opalitno ploščico ali barvno piko, jo lahko še hitreje najdemo v množici.
Šibke in močne družine
Nadaljujemo pregledovanje, dokler ne pridemo do zadnjega sata. Zdaj smo si ustvarili dokončno sliko o zalogi hrane, obsegu zalege in kakovosti matice. Obenem smo opazovali vedenje čebel. Dober znak za družino in seveda posredno za matico je mirnost čebel, kar pomeni, da ne begajo nervozno po satju in zlasti ne zapuščajo zalege ter nas ne pikajo.
Obseg zalege in število polno zasedenih satov nam povesta, kako močna je družina.
Če so sredi aprila zasedeni vsi sati in je zalega na šestih ali celo sedmih satih, je zelo močna.
Srednje močna ima zalego na štirih ali petih satih, šibka pa na dveh ali treh. Zadnji lahko pomagamo tako, da močni odvzamemo en sat s pokrito zalego, po možnosti takšno, iz katere se že valijo mlade čebele delavke, in ga potisnemo skupaj s čebelami, ki sedijo na njem, v sredino gnezda šibke družine. Temu postopku pravimo izenačevanje čebeljih družin.
Transfuzija ob paši
Postopek je priporočljivo izvajati v času, ko imajo čebele vsaj nekaj paše. Tedaj so namreč vse starejše delavke, ki so najbolj napadalne, zunaj in združitev živali iz dveh različnih panjev bo minila brez zapletov. Naslednji teden tej šibki družini dodamo še en sat s pokrito zalego. Tako smo močni družini odvzeli nekaj »krvi«, s »transfuzijo« dveh zaleženih satov in mladih čebel na njih pa okrepili šibko. V začetku maja, ko se pojavi prva paša na oljni repici ali akaciji, bodo tako vse družine približno enako močno razvite. Delo z njimi bo zato lažje in bolj poenoteno.
Za nami je zdaj prvo pomembno spomladansko opravilo pri čebelah. Morda nam prvič ni šlo najbolje od rok, saj je teorija eno, praksa pa drugo, toda vaja dela mojstra in vsako leto bomo spretnejši in uspešnejši.