LJUBLJANA – Boštjan Škrlec, ki mu je vlada odpravila imenovanje na mesto generalnega direktorja tožilstva, je v sredo na upravno sodišče vložil tožbo zoper to odločbo. Škrlec je pojasnil, da je v tožbi predlagal tudi začasno zadržanje izvajanja odločbe in zadržanje morebitnih postopkov za imenovanje novega direktorja.
V času Aleša Zalarja
Odločbo o imenovanju višjega državnega tožilca Škrleca na položaj generalnega direktorja tožilstva je izdal nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, pri katerem je bil Škrlec prej državni sekretar. Zanika tudi, da je pri njegovem imenovanju šlo za hujšo kršitev materialne zakonodaje, kakor svojo odločitev utemeljuje vlada. Imenovanje naj bi bilo namreč v skladu z zakonom.
Vlada ni pristojna?
Škrlec je o nadzorstveni pravici vlade podvomil že takrat, to pa je navedel tudi v tožbi, vloženi v sredo. Odločba ima po njegovem trdnem prepričanju več bistvenih pomanjkljivosti, po njegovem mnenju pa vlada sploh nima pristojnosti za njeno izdajo.
Brezigarjeva vladi v bran
Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Barbara Brezigar je že ob odpravi imenovanja poudarila, da gre za skrb za zakonito delovanje, ne pa za poseg v tožilstvo. Kot je pojasnila, je generalni direktor lahko izbran na podlagi poziva državnim tožilcem za prijavo ali pa na podlagi javnega natečaja. V omenjenem primeru nič od tega ni bilo izvedeno.
