LJUBLJANA – Nekdanji notranji ministrici Katarini Kresal – mimogrede, njen partner, znani ljubljanski odvetnik Miro Senica, ji je sicer pred nekaj meseci prepustil večino lastniškega deleža svoje odvetniške družbe, v času slovenske tranzicije prav gotovo ene od najvplivnejših, zase je obdržal zgolj 4,5-odstotni lastniški delež, specializirano državno tožilstvo pa je zaradi tega potem na sodišču vložilo celo zahtevo za začasno zamrznitev takšnega, sumljivega prenosa lastništva! – in nekdanjemu pravosodnemu ministru Alešu Zalarju, točno, oba sta bila svojčas, kot se vsi dobro spominjamo, kot predstavnika takratnega LDS ministra Pahorjeve vlade, je uspelo doseči zares velik, pomemben poslovni podvig. Njun Evropski center za reševanje sporov (kratica zanj je sicer ECDR) – drži, ustanovila ga je Kresalova, ki je danes skupaj z Zalarjem njegova sopredsednica, njegov direktor pa je nekdanji generalni sekretar LDS Uroš Petohleb – jima je uspelo registrirati na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi minister Zdravko Počivalšek. To samo po sebi morda niti še ne bi bilo tako zelo nenavadno, če ECDR ne bi bil edini zavod oziroma ustanova, ki sme za zdaj, ker je pač že registriran, pri nas izvajati zunajsodno reševanje sporov, tako imenovane potrošniške mediacije. Edini, ja. Pa ne zato, ker bi bil njun zasebni neprofitni zavod ECDR tudi edini, ki bi Počivalškovo ministrstvo zaprosil za registracijo. O ne, zaprosilo ga je še več ustanov, vendar je ministrstvo pritrdilno odgovorilo samo ECDR, ki je sicer resda prvi oddal vlogo.
A niti to še ni, če smemo tako reči, najbolj noro v vsej zgodbi o tej registraciji. Še bolj noro oziroma skrajno nenavadno in tudi skrb vzbujajoče je nekaj drugega: da se je država (slovenska vlada) medtem »naključno« tudi že odločila, da bo priredila posebno konferenco, na kateri naj bi vse zainteresirane javnosti s tem, kako se poslej lotevati izzivov, povezanih z zunajsodnim reševanjem sporov, seznanili Počivalškov državni sekretar Aleš Cantarutti ter kot strokovnjaka prvega registriranega izvajalca, saj ni res, pa je, Kresalova in Zalar.
Nekateri sumijo, da gre žal le za še en, dodatni dokaz o ujetosti v ali, če vam je ljubše, o prepletenosti premierja Cerarja in njegove vlade z nekim omrežjem. Drugi niso takšnega mnenja, saj ne sumijo, marveč so, kot priznavajo, že prepričani, da gre prav za to. Kakor koli, gre vsekakor za sum nadvse škandaloznega sodelovanja oblastnikov z nekdanjimi, njim politično sorodnimi oblastniki in državljani bi prav gotovo, komaj za to slišijo, morali našpičiti ušesa (zelo pozorno prisluhniti). Če sploh imajo kje slišati ali prebrati.
| Cerar je pomagal Senici Premier dr. Miro Cerar je pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami – na njih je potem zmagal prav njegov SMC – razkril, da je med letoma 2010 in 2013 imel le 407.000 evrov prihodkov ter da ima 290.000 evrov vredno hišo v ljubljanskih Murglah in 11.000 evrov vredno garažo. Njegova povprečna mesečna profesorska plača (na pravni fakulteti) je bila menda le 2100 evrov neto, vendar je pomenila le manjši del njegovih zaslužkov. Kar veliko je zaslužil s svetovanjem. Med drugim je (med letoma 2007 in 2013) pridno pomagal oziroma svetoval tudi odvetniški pisarni Mira Senice, življenjskega sopotnika nekdanje notranje ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal. S tem naj bi vsak mesec zaslužil približno 1100 evrov neto. Nekateri so izračunali, da je dr. Cerar pri Senici skupno zaslužil dobrih 75.000 evrov. |
