LJUBLJANA – Poslanec SDS, nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak, ki je, kot se bo marsikdo spomnil, že februarja letos podvomil, da generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer uporablja enake vatle pri presoji ravnanj različnih potencialnih (neznanih ali znanih) storilcev kaznivega dejanja izdaje uradne tajnosti, je tokrat vzel pod drobnogled še vrhovno sodišče z Brankom Maslešo na čelu, ki mu je uspelo letos celo »na veliko presenečenje Komisije za preprečevanje korupcije« izdati začasno odredbo, s katero je prepovedalo oziroma zadržalo javno objavljanje ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije, ki je v primeru imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva zaznala sum korupcije in nasprotja interesov. Objavljanje ugotovitev KPK naj bi bilo prepovedano do dokončne odločitve v upravnem sporu. In?
O tej zadevi na upravnem sodišču niti do danes (po skoraj enem letu) še niso dokončno odločali. Gorenak zato sumi, da vrhovno sodišče in njegov predsednik najbrž celo namerno zavlačujeta z odločitvijo. Zakaj? Zato da bi s tem zavarovala oziroma prikrila domnevni sum korupcije in nasprotja interesov, ki bi, če bi se pokazalo, da je utemeljen, hudo obremenil nekdanjega ministra za pravosodje Aleša Zalarja in tudi generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja. Gorenak sumi, da »na relaciji med Alešem Zalarjem, dr. Zvonkom Fišerjem in Brankom Maslešo obstaja zaokrožen krog ščitenja sistemske korupcije«.
Ne gre pri začasni zaupnosti za prikrivanje?
Vrhovno sodišče z Brankom Maslešo na čelu pa, meni Gorenak, ščiti potencialne storilce koruptivnih dejanj, saj preprečuje, da bi se ugotovitve KPK o samovolji nekaterih politikov in (pravo)sodnih funkcionarjev (v zvezi z imenovanjem nekdanjega Zalarjevega državnega sekretarja Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva) pojavile v javnosti oziroma bile objavljene v medijih. Nekdanji notranji minister je zaradi tega že pripravil predlog priporočila v zvezi s postopki za odpravljanje nezakonitosti pri delu vrhovnega državnega tožilstva, ki naj bi ga obravnavali kot posebno točko dnevnega reda na eni od sej državnega zbora: »Prav jaz sem svojčas kot notranji minister na seji vlade opozoril na vprašanje nezakonitosti postopka Škrlečevega imenovanja, mojemu takratnemu mnenju pa je, kot je znano, pozneje pritrdilo tudi upravno sodišče.«
Kako je že bilo? Spomnimo se: ministrstvo za pravosodje, ki ga je vodil Aleš Zalar, je 9. februarja 2012, le dan pred imenovanjem vlade Janeza Janše v državnem zboru, izdalo odločbo o imenovanju Zalarjevega državnega sekretarja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. To odločbo je Zalar na predlog generalnega državnega tožilca dr. Zvonka Fišerja podpisal v, lahko bi rekli, zadnjem hipu (tako rekoč tik preden se je poslovil od ministrske funkcije). Dr. Fišer pa je še predtem (komaj dva dneva predtem, 7. februarja 2012) izdal sklep o ustavitvi javnega natečaja za izbor generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Upravno sodišče pa je pozneje Zalarjevo odločbo o imenovanju Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva razglasilo za nezakonito, Škrlčevo imenovanje pa označilo celo za samovoljo pri izvrševanju oblasti.
Še »manjša« zanimivost: Janševa vlada je sicer v začetku leta 2013 utegnila odrediti nadzor nad vrhovnim državnim tožilstvom, ki pa ni bil opravljen, ker je prej nastopila nova vlada. In potem? Pravosodni minister dr. Senko Pličanič je nadzor najprej preklical, potem ga je 8. aprila 2014 vnovič določil. In, ja, septembra letos je bil nadzor končno opravljen, vendar niti poročilo, ki je bilo pripravljeno na podlagi tega nadzora, uganili ste, (še) ni javno.
Na podlagi pooblastila se pozabi na samovoljo? Janševa vlada je 24. maja 2012 sicer razveljavila imenovanje nekdanjega Zalarjevega državnega sekretarja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, vendar se je on zaradi tega pričakovano pritožil na upravno sodišče, kjer pa je, kot že nekaj časa opozarja dr. Vinko Gorenak, pravzaprav v celoti pogorel: upravno sodišče je namreč pritrdilo Janševi vladi in se strinjalo, da je bilo Škrlečevo imenovanje nezakonito. Pa ne samo to, upravno sodišče je v svoji utemeljitvi še zapisalo, da je šlo v Zalar-Fišer-Škrlečevem primeru »za samovoljo pri izvrševanju oblasti«. In? Tudi zaradi odločitve upravnega sodišča se je očitno generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer potem odločil, da bo Škrlecu kot višjemu državnemu tožilcu pač omogočil, da dela in naloge generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva opravlja vsaj »na podlagi pooblastila generalnega državnega tožilca«. Potem je Škrlecu opravljanje teh del in nalog za obdobje treh let dodelil še državnotožilski svet, pardon, je »na položaj generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva za tri leta dodelil Škrleca«. |
