Ko so na Švedskem ugotovili, da se pri njih iz leta v leto znižuje število storilcev kaznivih dejanj, so se odločili, da bodo zaprli več zaporov. Da bodo poslopja nekdanjih zavodov za prestajanje zapornih kazni prodali ali jim podjetno spremenili namembnost. Avstrijci pa so prostore psihiatrične ustanove severozahodno od Dunaja leta 2006 preuredili za potrebe vrhunske znanstveno-raziskovalne ustanove IST.
Mi se na izzive prihodnosti ne pripravljamo tako kot Švedi ali Avstrijci. Radi bi sicer izboljševali razmere v zaporih, vendar nam primanjkuje denarja. Ali le časa? In bi bili presrečni, če bi lahko nadaljevali posodabljanje psihiatričnih ustanov.
Nekdo se je pošalil, da je vsekakor lepo, če tisti Slovenci, ki jim kljub vsemu uspeva ohranjati optimizem, še zmeraj upajo, da bomo nekega dne v psihiatrične zavode in zapore lahko preselili zadostno število zdajšnjih politikov in tajkunov. Upanje pač umre zadnje.
Pa saj tudi Slovenci znamo in zmoremo marsikatero stvar, tudi takšne, o kakršnih se Švedom in Avstrijcem niti ne sanja. Rezultatov katastrofalnih stresnih (obremenitvenih) testov v kar osmih slovenskih bankah in nekajmilijardne luknje v bančnem sistemu nam ni težko razglasiti za izjemen politični dosežek in zavidanja vreden finančni uspeh. Sta se avstrijska ali švedska vlada spomnili, da bi lahko v interesu davkoplačevalcev z enim zamahom odpisali podrejene obveznice svojih bank? Nista se, naša se je. Četudi vse kaže, da bomo nazadnje zapitek z obrestmi vred spet morali plačati davkoplačevalci, se politiki zdaj najbrž tolažijo, da se to tokrat ne bo zgodilo tako kmalu, kot se je pri »Kramarjevem« zakonu o dodatnem davku na prejemke članov uprav in nadzornih svetov v času gospodarske krize.
Kot je zelo nazorno v nekem intervjuju opozorila dr. Alenka Stanič, strokovnjakinja za svetovanje pri presoji kakovosti kandidatov za vodstvene funkcije: »Želim si, da bi se nam končno pošteno zasvetilo. Sicer bomo spet dninarji. In krošnjarji. To pravzaprav tudi ni nič hudega, tam smo že bili. Ampak to pomeni konec iluzije o lastni državi.« O, seveda bi potrebovali prepih skozi vsa naša »dobronamerna« tranzicijska omrežja. Jutri bo prepozno.
