Zakulisne igrice po Zlati lisici

MARIBOR – Čeprav je 51. Zlata lisica, ki se je po letu premora vrnila pod Pohorje v Maribor, porušila vse rekorde, pa je končni račun še vedno odprt. Nesoglasje med organizatorjem tekmovanja, Smučarskim klubom Branik, ter prvim žičničarjem in pripravljalcem prog, javnim podjetjem Marprom oziroma njegovim hčerinskim podjetjem Martura, je nastalo, ko SK Branik, edini slovenski športni klub, ki je v preteklosti prešel na slabo banko in je v prisilni poravnavi, ni želel plačati zadnjega računa za 79.000 evrov. Po besedah SK Branik gre za pretiravanje, sami so pripravljeni plačati le 55 tisočakov. Zlata lisica menda ni ogrožena, v koledarju mednarodne smučarske zveze FIS je namreč vse do leta 2023.

»Pogodbo z nami je podpisal predsednik SK Branik Boštjan Tancer osebno, upamo, da jo je tudi dobro prebral. Dogovor je bil, da se obračuni delajo tedensko, mi smo jih pripravili, gospodje pa niso našli časa zanje. O tem pričajo tudi medsebojne korespondence v obliki e-mailov. Dolžni so nam približno 79.000 evrov plus DDV,« nam je pojasnil Boštjan Zagorac, predstavnik Marproma, ki je odgovoren za dejavnosti na Pohorju. Ta tudi pravi, da so v pogodbi jasno zapisane zahteve, ki so jih postavili branikovci, in ne Marprom. Slednji jim je le ugodil. »Kaj so na električna mesta priklapljali, da so računi tako visoki, pa ne bi vedel. Ne nazadnje jih ni nihče silil, da podpišejo pogodbo z nami,« je še dodal Zagorac.

Delajo se norca

Svoje je dodal še stari maček slovenskega smučanja Filip Gartner, ki pravi, da se pod Pohorjem in Alpami sploh ne zavedamo, kaj Maribor s svojo naravno in človeško danostjo ponuja. Od izdelanih kadrov do znanja pa seveda razmer, ki bi jih rado imelo vsako svetovno smučarsko prizorišče. Absolutno pa je pri tem treba imeti odprte vse proge, ki jih ponujajo na Mariborskem Pohorju. »Ne sme se zgoditi, da ni Čopke pa povezave med Belvijem in Arehom,« je odločen Gartner. Jabolko spora je tudi Snežni stadion, ciljni prostor Zlate lisice. Po besedah branikovcev in Gartnerja je to zelo pomembna vez in dejavnik mariborske smučarije, ki pa mu Marprom letos ni posvečal pretirane pozornosti. Pri vzdrževanju je namreč na najnižji točki. »Vse je odvisno od pravočasnega zasneževanja. Če ujamemo prave mrzle dni, se nam za sezono ni treba bati do konca marca,« pojasnjuje Gartner, strokovnjak svetovnega kova, ki je pustil velik pečat tako v Avstriji kot na Norveškem.

»Norca se delamo iz snega in vsega, kar spada zraven. Povsod po svetu bi imeli vojsko prostovoljcev, ki bi bili za dogodek, kot je Zlata lisica, pripravljeni delati brezplačno. Tudi in predvsem zaradi njih se lahko na koncu pogovarjamo o pozitivnih rezultatih,« meni Filip Gartner. Dodal je, da je kompakten sneg danes stvarnost in da prireditelji po svetu naravni sneg odvažajo, ker je z njim preveč dela. Sicer pa je Gartner, ki je v Mariboru poleg Dušana Senčarja eden od očetov smučarije, v bran vzel tudi za mnoge spornega Srečka Vilarja, generalnega sekretarja Zlate lisice. »Če omenjenih ljudi, tako imenovanih malih tajkunov, kot jih radi imenujemo, ne bi imeli, ne bi dosegali standardov. Brez infrastrukture je nemogoče organizirati prireditev. Tiste prave nepridiprave, ki so pri tej igri sodelovali, pa bi morali ujeti tisti, ki so plačani za to.«

Smučarski klub Branik je predlagal, da bi se vsi dejavniki, ki so neposredno povezani s Pohorjem, združili v eno organizacijo. Pobudnik za to pa bi po njihovem moral biti mariborski župan dr. Andrej Fištravec, na čigar odgovor o gašenju ognja na mariborskem snegu še čakajo.