LJUBLJANA – Preiskovalna komisija državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je danes zaslišala Borisa Zakrajška, ki je pred leti vodil hčerinsko družbo NLB v Nemčiji LHB Frankfurt, še prej pa bil član uprave NLB. Za težave bank je po njegovem mnenju krivo neukrepanje odgovornih oseb tako znotraj kot zunaj bank.
Milijarde ven in zadolževanje
»Če se ljudje zaprejo v svoje pisarne, potem je rezultat tak, kot je,« je dejal. Težave, v katerih so danes slovenske banke, so po Zakrajškovem mnenju jasno povezane s svetovno finančno in gospodarsko krizo. Iz slovenskega bančnega sistema je bilo od leta 2009 premaknjenih več kot deset milijard evrov, zadolžili smo se in začeli so se kreditni krči, hkrati pa so hčere tujih bank v Sloveniji začele pošiljati denar materam, ki so bile tudi same v težavah, je dejal.
O napačnih ljudeh na napačnih mestih
Z nastopom krize se je začelo pomanjkanje denarja. Po letu 2009 je bilo obdobje, ko so se napačni ljudje znašli na napačnem mestu, koordinacije ni bilo nobene, je dejal. Za to so krivi tudi komercialni bankirji – bolje je bilo nič storiti, kot pa iti v kreditno tveganje, je dejal.
Regulator bi moral po njegovem mnenju narediti več in tudi sicer je bil naš odgovor na krizo napačen. Kolikor smo se zadolžili, je šlo le deloma v bančni sistem, vse ostalo je šlo v kreditne krče, je bil kritičen ter dodal, da so ob tem centralni bankirji še zaostrovali pogoje za banke, ki so že tako imele slabe komitente.
Prvo reševanje po osamosvojitvi Slovenije uspešno
Povsem drugačno je bilo prvo reševanje slovenskega bančnega sistema, izvedeno po osamosvojitvi Slovenije. Takrat je bila sanacija uspešna, država je dobila nazaj vloženi denar, celo še več, je dejal in menil, da bi se enako lahko zgodilo ob sedanji sanaciji, vendar pa tokrat ni opazil takega sodelovanja institucij, kot je bilo ob prvi sanaciji.
Zakrajšek se ni strinjal, da je NLB glavnino svoje izgube utrpel iz naslova LHB, kar je na enem od prejšnjih zaslišanj dejala ena od prič komisije. LHB je bil v dobri kondiciji, do leta 2007 je posloval z dobičkom, izguba pa se je začela leta 2009, ko je njen edini lastnik postal NLB, je povedal. »Vpliv NLB na LHB je bil negativen, kasneje pa je na poslovanje banke vplivala finančna kriza,« je dejal.
Povedal je tudi, da se je uprava NLB že v času prve sanacije trudila, da bi z izdajo obveznic lahko prevzela določene obveznosti do hrvaških varčevalcev. A tisti, ki so o tem odločali, tega niso sprejeli, je povedal.
Med razlogi je izpostavil bojazen, da bi se utegnilo tako reševanje vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke razširiti na ostale nekdanje jugoslovanske republike, poleg tega pa ima pravno gledano Slovenija glede tega vprašanja po njegovem mnenju pravilno stališče.
Del gospodarstva ujčkal slovenski trg
»Vsak hrvaški državljan, ki je imel na ozemlju Slovenije svoj račun, je vedno lahko prišel do teh sredstev, problem je bil le s tistimi na Hrvaškem,« je dejal Zakrajšek in se strinjal, da slovensko gospodarstvo zaradi tega spora ni imelo možnosti za delovanje na Hrvaškem.
Na vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS), kako si razlaga dejstvo, da je Slovenija ena redkih držav, kjer so banke nasedle zaradi slabih kreditov, je odgovoril, da je bil ob vstopu v denarno unijo določen del gospodarstva povsem nekonkurenčen. »Bil je ujčkan znotraj slovenskega trga in ena od teh dejavnosti je zagotovo gradbeništvo,« je dejal. Čeprav so vsi vedeli, da se bo hitra rast gradbene dejavnosti enkrat ustavila, ni nihče ukrepal.
