LJUBLJANA – Del zakona o dohodnini, ki čezmejnim delovnim migrantom za dohodek iz zaposlitve pri tujem delodajalcu, nerezidentu Slovenije, daje posebno davčno olajšavo v višini nekaj manj kot 7580 evrov, je po mnenju ustavnega sodišča v neskladju z ustavo. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v roku enega leta.
Upravno sodišče je namreč prekinilo postopka odločanja o tožbah tožeče stranke, ki je pri odmeri dohodnine za leto 2009 in za leto 2010 uveljavljala navedeno olajšavo. Ker tožeča stranka ni izpolnjevala pogojev, ji davčni organ davčne olajšave ni priznal, zato ji je bila z odločbama davčne uprave za leto 2009 odmerjena za 2870 evrov višja dohodnina in za leto 2010 za 2915 evrov višja dohodnina. Upravno sodišče v obeh zahtevah zatrjuje kršitev splošnega načela enakosti, ki ga določa ustava, ker naj bi bila posebna davčna olajšava uvedena zgolj za posamezne davčne zavezance.
Ni razumnega razloga
Ne vlada kot predlagateljica zakona in ne zakonodajalec po mnenju upravnega sodišča nista navedla razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, še zlasti dohodkov iz zaposlitve, za določitev posebne olajšave zgolj za določen krog ljudi z vidika kraja opravljanja zaposlitve oziroma rezidentstva delodajalca.
Po navedbah upravnega sodišča je v Sloveniji uveljavljena obdavčitev z dohodnino po merilu rezidentstva, na podlagi katerega plačajo fizične osebe v državi rezidentstva davke od dohodka neodvisno od kraja pridobitve dohodka. To naj bi pomenilo, da ni razlikovanja po lokacijskem viru dohodka oziroma tudi ne glede na status (rezidentstvo) delodajalca, zato za tako razlikovanje ni stvarnih razlogov.
Kot je v mnenju o zahtevah navedla vlada, je bila olajšava uvedena z namenom zmanjšanja davčne obremenitve oziroma doplačil dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih rezidenti – čezmejni delovni migranti dosežejo z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije pri tujih delodajalcih.
Visoka doplačila pri tistih, ki delajo v Avstriji
Pri relativno velikem številu zavezancev, predvsem tistih, ki delajo v Avstriji, je namreč prihajalo do relativno visokih doplačil dohodnine. Dohodki iz delovnega razmerja, ki jih rezidenti dosežejo z opravljanjem zaposlitve zunaj Slovenije, so v skladu s konceptom svetovnega dohodka od leta 2005 obdavčeni tudi v Sloveniji. Ker so ti dohodki obdavčeni tudi v državi, v kateri so doseženi, pride do dvojne obdavčitve, ki se odpravlja tako, da se dohodnina, odmerjena po slovenskih predpisih, zmanjša za dohodnino, plačano v drugi državi, kot sicer ugotavlja tudi upravno sodišče.
