GREHI

Zaključni račun, 
poln napak in laži

Objavljeno 02. oktober 2012 11.33 | Posodobljeno 02. oktober 2012 11.33 | Piše: Jadran Vatovec

Računsko sodišče je prejšnji vladi izreklo dve mnenji s pridržkom.

Je prejšnji premier Borut Pahor le zaupal finančnemu ministru ali je vedel, kaj se dogaja (foto: Leon Vidic)?

LJUBLJANA – Računsko sodišče je revidiralo predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2011, ko je našo državo še vodila prejšnja, Pahorjeva vlada, ter hkrati preverilo tudi pravilnost lanskega izvrševanja proračuna. Nazadnje je bilo primorano izdati dve mnenji s pridržkom – obakrat, ja – saj je pri zaključnem računu ugotovilo več napak pri izkazovanju prejemkov in izdatkov, v drugem primeru pa odkrilo številna neskladja s predpisi. Revidiralo je sicer tudi zbirno bilanco stanja državnega proračuna na dan 31. decembra 2011, vendar o njej ni izdalo mnenja. Čeprav gre očitno še za grehe prejšnje vlade, je najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji zdajšnji naložil, naj v 90 dneh pripravi zadovoljivo odzivno poročilo, ki bo med drugim nujno moralo vsebovati kratek opis vseh lanskih nepravilnosti in načrt tako imenovanih popravljalnih ukrepov.


Vse (pre)več pogodb za določen čas

Predlagane spremembe na trgu dela so nujne že zaradi nefleksibilnosti veljavne delovne zakonodaje, ki vodi v očiten dualizem na trgu dela, opozarja vlada, obstoječi sistem, ki poudarja varnost zaposlitev za nedoločen čas, je žal pospešil predvsem sklepanje pogodb za določen čas, in sicer v razmerjih, ki nazorno kažejo na neustreznost ureditve. Medtem pogodbe za nedoločen čas, še zlasti za mlado generacijo, ostajajo tako rekoč nedosegljiv cilj. Če je leta 2008 delež sklenjenih pogodb za določen čas znašal 78 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta znaša že kar 83 odstotkov vseh na novo sklenjenih pogodb.

V mnenju o predlogu splošnega dela zaključnega računa (ta obsega bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja) lahko preberemo: »Med pomembnejšimi ugotovitvami izpostavljamo, da neposredni proračunski uporabniki med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazujejo tudi sredstva z nabavno vrednostjo en evro. Na dan 31. decembra 2011 so imela ministrstva v svojih poslovnih knjigah evidentiranih 34.619 osnovnih sredstev z nabavno vrednostjo en evro. Od tega 882 zemljišč in 551 stavb, drugo pa predstavlja oprema. Ob uveljavitvi zakona o družbi Slovenske železnice je v letu 2011 nastala obveznost Republike Slovenije do družbe Slovenske železnice v znesku 134,261.600 evrov, vendar ta ni bila evidentirana v poslovnih knjigah proračuna za leto 2011. Na ministrstvu za promet in v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ter v generalnem sekretariatu vlade so še vedno izkazovali terjatve za sredstva, dana v upravljanje gospodarskim družbam, čeprav so bila sredstva v upravljanju pri gospodarskih družbah odpravljena 31. decembra 2009. Na dan 31. decembra 2011 te terjatve znašajo 42,233.314 evrov. V zbirni bilanci stanja na dan 31. decembra 2011 so obveznosti do dobaviteljev prenizko izkazane vsaj za 10,155.342 evrov, saj so bili nekateri računi za prejete obveznosti evidentirani v poslovne knjige šele v letu 2012 ...«


Vlada skoraj prepolovila tekoči primanjkljaj

Statistični urad (Surs) je ugotovil, da je bil javnofinančni primanjkljaj v drugem četrtletju letošnjega leta 430 milijonov evrov, medtem ko je še lani (v enakem obdobju) znašal kar 725 milijonov evrov. Podatki pričajo o opaznem znižanju tekočega primanjkljaja v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2011. Vladi je, kot kaže, uspelo z racionalizacijo državne uprave in uveljavitvijo zakona o uravnoteženju javnih financ spremeniti odhodkovno dinamiko državnih blagajn.

Pa ne samo to: previsoko so bile izkazane tudi finančne naložbe v javno podjetje Infra v znesku 31,2 milijona evrov, hkrati pa niso bile izkazane nepremičnine, ki se nanašajo na vodno, državno in lokalno infrastrukturo na spodnji Savi, katere ocenjena knjigovodska vrednost znaša 71,3 milijona evrov, in tudi ni bila izkazana obveznost financiranja javnega podjetja Infra, ki je predvidoma znašala 40 milijonov evrov. Poleg tega je bilo z revizijo predloga splošnega dela zaključnega računa proračuna za leto 2011 ugotovljeno, da so bili prejemki proračuna (prihodki bilance prihodkov in odhodkov ter zadolževanje) prenizko izkazani za 246 milijonov evrov, izdatki (odhodki bilance prihodkov in odhodkov ter izdatki za odplačila dolgov) pa za 246,5 milijona evrov. Še več: računsko sodišče z dr. Igorjem Šoltesom na čelu opozarja, da je presežek odhodkov nad prihodki oziroma proračunski primanjkljaj za leto 2011 v resnici za 197,9 milijona evrov višji, kot ga je izkazala (prikazala) prejšnja vlada!

Državni zbor ima zdaj vsekakor možnost, da ne sprejme zavajajočega zaključnega računa za leto 2011, kakršnega je pripravila in predlagala Pahorjeva vlada.

Deli s prijatelji