LJUBLJANA – »V spolnosti večinoma preferirajo kunilingus (na sebi) in ne toliko fafanje/felacijo moškemu. Izbirajo si mlajše moške/ljubimce, da jim lažje ukazujejo. (Med ravnateljem in matematičarko je bilo nekaj let razlike v 'korist'/'škodo' profesorice.) Takim 'dominam' ustrezajo visoki položaji tudi v lastnem poklicu – matematičarkam je ravnateljsko mesto pisano na kožo. V seksu si 'domine' podrejajo in v končni fazi tudi pogosto povsem podredijo moškega. Raje kot na hrbtu dominantno 'jahajo' svojega moškega oziroma ga imajo na neki način 'pod sabo', 'na kolenih',« so besede, s katerimi se je psihoanalitik Roman Vodeb dotaknil spolnega občevanja med mariborskim ravnateljem in profesorico matematike.
O učiteljici je dodal še: »Nagnjenje k 'bossiranju'/'dominiranju' se pogosto izraža tako pri izbiri življenjskih kot tudi seksualnih partnerjev. Profesorice matematike imajo – tako kot kirurginje ali raziskovalne novinarke ali športnice v borilnih športih – precej faličnih/možatih karakternih značilnosti.«
Vodeb pravi, da so v ekstremih tudi »gospodarice«, ki za svojo pohoto/naslado potrebujejo »sužnja«. V to jih sili njihovo nezavedno. Vsak moški pa se v objemu pohote lahko tudi začasno podredi ženski želji/zahtevi (tudi ukazu), četudi ta ni povsem kompatibilna z njegovo željo. »V luči povedanega naj rečem, da si osebno težko predstavljam Billa Clintona v podrejenem/kunilingičnem položaju v odnosu do pripravnice Monice Lewinsky. Bojim se le, da položaj ravnatelj-profesorica ni nacionalna paradigma seksualnega življenja na Slovenskem, kar je glede na moč feminizma v Sloveniji povsem mogoče,« je nadaljeval Vodeb.
Zgovoren je tudi, ko nanese beseda na to, kje se v Sloveniji seksa. »Povsod tam, kjer mrgoli t. i. alfa samcev. Po moje prednjačijo bolnišnice – s svojimi nočnimi izmenami oziroma pohotnimi zdravniki in krotkimi medicinskimi sestrami. Nedolžna niso niti sodišča (sodniki/odvetniki), državni uradi, direktorati, ministrstva, javni zavodi, občine in upravne enote (s pohotnimi šefi/direktorji in uslužnimi tajnicami). Za ženske so mamljivi moški uniformiranci – npr. poštarji, policisti, vojaki v povezavi z administratorkami, s tajnicami, z referentkami … Nedolžne niso niti cerkve s svojimi alfa 'celibaterji' in v transfer ujetimi vernicami. Res je, tudi ravnatelji – kot blaženi med ženami – visoko kotirajo v ženski želji. Zasebni sektor je seveda tudi 'nagajiv', čeprav tamkajšnje 'alfe' bolj kot seks v službi, med delovnim časom, mami profit – s prisluženimi evri pa si potem privoščijo bolj luksuzne lokacije, kot je pisalna miza v službi. Z malce špekulacije bi rekel, da se v eni uri med delovnim časom zgodi na desetine oralnih praks – večinoma felacija/fafanje. Na delu so 'deklice za vse', torej tajnice. Ne bi si pa upal trditi, ali prednjači javni ali zasebni sektor – mislim pa, da bolj javni.«
