GUVERNER

Zakaj pa Jazbec ne bo odstopil?

Objavljeno 12. februar 2015 11.45 | Posodobljeno 12. februar 2015 11.45 | Piše: Jadran Vatovec

Bi tudi druge centralne banke lahko prirejale datume in podatke?

Finančni minister Mramor in državna sekretarka Vraničarjeva: bo koalicija guvernerju Jazbecu pogledala skozi prste že zaradi zaslug pri reševanju Probanke in Factor banke? Foto: Jure Eržen/Delo

LJUBLJANA – Banka Slovenije (BS) naj bi v Banki Celje namenoma (preračunljivo) izbrisala vse podrejene obveznice, čeprav tega sploh ne bi bilo treba storiti. Da je bančna luknja večja, kot je v resnici bila, naj bi Banka Slovenije hkrati zavajala tudi v zvezi z drugimi slovenskimi bankami. Prav zato naj bi se v Banki Slovenije na vse kriplje trudili, da bi vse listine o izbrisu podrejenih obveznic v Banki Celje in drugih bankah ostale skrbno prikrite oziroma skrite. To, da je bil kapital Banke Celje po izbrisu kar 40 milijonov evrov nad pozitivno ničlo, naj bi pomenilo, da bi zadostovalo že, če bi podrejene obveznice samo delno odpisali ali jih spremenili v delnice banke. Drži, izbris je resda morala najprej odobriti Evropska komisija, zato je morala Slovenija najprej priglasiti državno pomoč, še pred tem pa je morala, v konkretnem primeru, za pomoč našo državo zaprositi Banka Celje. To je potrdila Televizija Slovenija, ko je šla po sledi tistega, kar je (o)pisal že kolumnist Financ Tadej Kotnik, in s kirurško natančnostjo nadaljevala razkrivanje škandaloznih podrobnosti o nepojmljivem dokapitaliziranju in nacionaliziranju največjih slovenskih bank pred dvema letoma ter celo o zelo verjetnih kaznivih dejanjih, za katera naj bi se v minulih letih (ob sodelovanju predstavnikov finančnega ministrstva) odločali v Avgijevih hlevih osrednje slovenske bančne ustanove. Iz Banke Slovenije so na to zgolj odgovorili, da je vse ukrepe sprejel (potrdil) svet banke, ki je po zakonu tudi edini pristojen za takšne odločitve, da pa bodo, ko bo pač znana, odločitev ustavnega sodišča menda spoštovali. Za zdaj naj bi se zato »umikali iz medijskih diskusij«.

In kaj je pri vsem skupaj še najhuje? Banka Slovenije naj bi decembra 2013 prirejala datume in podatke o kapitalski podhranjenosti naših največjih (sistemskih) bank. Zakaj? Zato, da bi Evropska komisija slovenski vladi dopustila državno pomoč izbranim bankam. Ker pa je Evropska komisija breme reševanja naših bank želela deloma prevaliti na imetnike vrednostnih papirjev, je zagovarjala zamisel o izbrisu (odpisu) vseh podrejenih obveznic slovenskih bank, ta pa je bil izvedljiv samo v primeru, da bi Slovenija prej potrdila, da imajo naše banke negativni kapital.

Ko guvernerju ni težko biti kozel

Zato so takratna slovenska vlada, Banka Slovenije in Evropska komisija nujno potrebovale novelo zakona o bančništvu, ki je potem zares bila zakonska podlaga za arbitrarno pravico Banke Slovenije, da odredi odpis vseh podrejenih obveznic. In državni zbor je takšno novelo sprejel. In kaj še? Kot je razvidno iz dokumenta, ki so ga pokazali na TVS, je Jazbečeva ekipa v svoji odločbi v prid izbrisu (odpisu) vseh podrejenih obveznic navedla, da jo je sprejela že dan prej, preden je v Bruslju prejela dovoljenje zanjo, vendar se je kljub temu v odločbi že sklicevala na dovoljenje Evropske komisije. Dobesedno noro norčevanje iz vseh pravnih načel Evropske unije. Saj ni res, pa je: vodstvo Banke Slovenije si je včeraj »nepričakovano« premislilo in je sklenilo, da bo svoj »umik iz medijskih diskusij« okronalo kar z novinarsko konferenco. Pa ne samo to, guverner BS dr. Boštjan Jazbec je medtem že začel tudi piarovsko (proti)kampanjo v tujih medijih: za nemški poslovni časnik Handelsblatt se je kalimerovsko denimo pridušal, češ da je, če ga že kdo tako zelo želi narediti za grešnega kozla zaradi nečesa, kar pomaga in bo pomagalo evropskemu gospodarstvu, zelo rad za vedno takšen grešni kozel. Kakšno sprenevedanje.

Nekateri nas bodo v prihodnjih dneh zagotovo (po uradni in dobro plačani dolžnosti) prepričevali, da afera, v katero se je zapletlo vodstvo Banke Slovenije in za razkritje katere je žebljico na glavico zadela TV Slovenija, ni niti omembe vreden škandalček. Da bo tako, je bilo jasno že vnaprej. Če bi si namreč vodstvo centralne banke katere koli druge demokratične države privoščilo kaj vsaj približno podobnega tistemu, kar si je vodstvo z guvernerjem Jazbecem na čelu, bi, o tem ste lahko prepričani, tamkajšnja vlada v tem hipu že intenzivno iskala naslednike za dozdajšnjega guvernerja in za vsaj nekatere njegove ožje sodelavce.


Komu sploh še lahko zaupamo?

Ker živimo v Sloveniji, si je guverner BS dr. Boštjan Jazbec bržda več kot zadostno naklonjenost Cerarjeve vlade zagotovil že takrat, ko je v času prejšnje koalicije (res je, tudi v njej sta sodelovala SD in Desus) pomagal reševati Probanko in Factor banko s tako imenovano nadzorovano likvidacijo. Glede na to bi si zdajšnje vodstvo Banke Slovenije najbrž lahko privoščilo celo precej večjo in hujšo afero. In kako se bo še najverjetneje vse skupaj končalo glede na to, da pri nas nihče nikoli ne ponudi odstopa. Tako da se bomo številni razočarani davkoplačevalci še nekaj časa spraševali, kateremu predstavniku slovenskega bančništva sploh še lahko zaupamo, če ne moremo več niti guvernerju Banke Slovenije, ki naj bi konec koncev bil nekakšen vrhovni varuh bančnega sistema. Pa pravijo, da za bančnike ni največji kapital denar, temveč zaupanje ljudi.

 

Deli s prijatelji