LJUBLJANA – Predsednik SLS Franc Bogovič je v minulem tednu na zasedanju državnega zbora (med razpravo o predlogu rebalansa proračuna) med drugim omenil tudi to, da je pravzaprav še najbolj razočaran, da nobena od zadnjih slovenskih vlad ni zmogla dovolj moči (dovolj politične volje), da bi odločneje zagovarjala uveljavitev zakonskih določil, ki so podlaga za zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja različnim nepridipravom: »Vlada oziroma vladna koalicija leta 2010 (ob sprejemanju zakona o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, op. J. V.) nista upoštevali mojega opozorila, pa niti danes še ne vidim nobenih znakov, da bi zdajšnja vlada želela, da bi pregledali premoženje tistih, ki so to državo zavozili zaradi lastnega pohlepa, velikokrat pa tudi v interesu svojih političnih botrov, potem pa jim nezakonito pridobljeno premoženje odvzeli in s tem pokazali, da je treba v tej državi delovati pošteno in odgovorno ...«
| Zakonska podlaga obstaja Spomnimo se, Cveta Zalokar Oražem, nekdanja vodja poslanske skupine danes zunajparlamentarnega Zaresa, in dr. Branko Lobnikar, nekdanji podpredsednik te stranke, sta slovenskim javnostim že julija 2010 predstavila tako imenovane osnovne teze za zakonsko ureditev zasega in odvzema protipravno pridobljenega premoženja iz naslova kaznivih dejanj. Opozorila sta, da kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku sicer res že predvidevata tudi možnost odvzema protipravne koristi, vendar pa žal (zaradi prekratkih zakonskih rokov, pomanjkljivih pooblastil nekaterih državnih ustanov in organov, denimo Dursa, Cursa, Urada za preprečevanje pranja denarja itn.) v praksi ne omogočata uspešne začasne zaplembe, kaj šele trajnega odvzema premoženja. Zalokar Oražmova je potem (novembra 2010) v državnem zboru je zbrala podpise za vložitev predloga zakona o zasegu protipravno pridobljenega premoženja. Ker je morala pozneje zapustiti poslansko klop, je vlogo predlagatelja zakona v parlamentarni proceduri prevzel Franco Juri. Zakon o zasegu protipravno pridobljenega premoženja je bil med zadnjimi, ki jih je državni zbor sprejel v mandatu Pahorjeve vlade. |
Druge države z drugačno tradicijo
Da navedena Bogovičeva izjava ne bi neopazno poniknila v množici vseh drugih stališč in komentarjev na račun proračunskega rebalansa, smo ga vprašali, ali bo njegova stranka morda naredila tudi še kakšen korak več v smeri predlaganja izboljšave zakonske podlage za odvzem (zaseg, zaplembo) nezakonitega premoženja. Potrdil nam je, da v SLS res razmišljajo o tem, da bi bodisi sami pripravili konkreten predlog izboljšave zdajšnjih zakonskih rešitev (o takšni možnosti so se menda pogovarjali tudi že z nekaterimi uglednimi pravniki) bodisi skrbno pripravili pobudo s strokovno utemeljitvijo za ustrezno spremembo zakonodaje, ki bi jo potem naslovili na vlado: »Ta zakonska materija je pač zelo zahtevna, in če hočemo doseči, da bo državni zbor uzakonil novost, ki bo omogočila učinkovito uveljavitev določil o odvzemu premoženja, je treba pred tem prepričljivo odgovoriti na nekatere pravne dileme. Bi pa vsekakor radi dosegli, da bi tudi v Sloveniji, kot v marsikateri drugi državi, končno začeli odvzemati premoženje tistim, ki so do njega prišli po nezakoniti poti.«
Jasno, v Sloveniji je še vedno (tudi med pravniki strokovnjaki) precej ljudi, ki ne verjamejo v samoumevnost zaplembe premoženja kriminalcev ali ki so vsaj prepričani, da pri nas tega le ni mogoče uresničevati s takšno lahkostjo kot v nekaterih drugih državah z drugačno zgodovino in pravno tradicijo.
Drži, celo zdajšnji generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer je aprila 2011, pred predavanjem na odvetniški šoli v Portorožu, pripravil teze o več razlogih za različne pravne pomisleke glede odvzema premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, zlasti pri sodobnem organiziranem kriminalu, v zvezi s tako imenovano razširjeno zaplembo in tudi glede obrnjenega dokaznega bremena.
Če bo SLS res pripravil predlog izboljšave kazenske zakonodaje, bo to, skratka, zagotovo znova sprožilo pravne, pa tudi manj pravne polemike.
| Srbija učinkovitejša od Slovenije? Že oktobra 2008 je v Srbiji začel veljati »zakon o oduzimanju imovine proistekle iz krivičnog dela« (zakon o odvzemu premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji). Srbski zakon je breme dokazovanje izvora sumljivega premoženja preložil na obtožence, ki morajo pojasniti, kako so ga pridobili. Že v prvem letu izvajanja zakona so v Srbiji različnim obtožencem trajno ali začasno odvzeli za približno sto milijonov evrov premoženja. |
