LJUBLJANA, BRUSELJ – Roko na srce, gospodarske razmere v Sloveniji res (še vedno) niso rožnate in nič ne kaže, da se bodo v kratkem tako spremenile, da bomo lahko končno upravičeno optimistični. Ne, ni pomembno, ali so predstavniki naše vlade to pripravljeni priznati ali niso. Na primer: Junckerjeva Evropska komisija je Sloveniji v teh dneh v primerjavi s svojo prejšnjo (februarsko) oceno še nekoliko znižala gospodarsko napoved za leto 2016. Za letos nam po novem napoveduje le 1,7-odstotno gospodarsko rast – za države višegrajske skupine pa v povprečju 2,9-odstotno –, za prihodnje leto pa je (vsaj za zdaj?!) ohranila svojo februarsko, 2,3-odstotno napoved.
Niti dvakrat
v isto reko
A to še ni vse, Evropska komisija nam napoveduje poslabšanje tudi glede javnofinančnega primanjkljaja: če nas je februarja še tolažila, da bo primanjkljaj prihodnje leto pri nas samo 1,9-odstoten, zdaj napoveduje, da bo najmanj 2,1-odstoten. Ja, ne uspe nam in ne uspe (niti dvakrat zapored) stopiti v enako globoko in enako deročo javnofinančno reko, kar je sicer utemeljil že starogrški filozof Heraklit. Ne, seveda niso pomembne samo ocene in skrb vzbujajoče napovedi iz Bruslja. Tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) denimo napoveduje, da bi bilo treba zelo resno vzeti bruseljske napovedi oziroma opozorila, saj tudi slovenskim izvoznikom v tem hipu že grozijo šibkejši obeti na vseh za nas ključnih trgih. Letos naj bi bilo prav tako manj (za 2,6 odstotka) vlaganj, čeprav so nam še februarja zagotavljali, da se bodo najbrž skrčila le za 0,5 odstotka. V GZS so prepričani, da bi se morala Cerarjeva vlada, namesto sporne davčne reforme, ki jo še vedno zagovarja ministrstvo za finance (že samo zaradi s to reformo predvidene višje stopnje davka od dohodka pravnih oseb naj bi gospodarstvo v proračun prispevalo dodatnih med 90 in 120 milijonov evrov), nujno, nemudoma in resno lotiti smiselne reforme po avstrijskem zgledu. Kaj bo storila vlada, bo upoštevala razmislek GZS, se je pripravljena zgledovati po sosednjih državah in zakaj ne, če ne?
V redu, še kako pomembno je oziroma kmalu bo sicer tudi to, ali nam bo primanjkljaj uspelo obdržati pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in končno izstopiti iz omejitev, ki v EU veljajo za tiste v postopku presežnega primanjkljaja, ki je bil uveden decembra 2009. Ministrstvo za finance je za nas neugodno majsko (spomladansko) napoved Evropske komisije resda opravičilo z razliko pri javnofinančnem primanjkljaju, ki pač nastaja »le zaradi tega«, ker vsakokratne zmotne projekcije še kar zavajajoče slonijo na predpostavki nespremenjenih politik. Krivična, kaj pa drugega, naj bi bila tudi bruseljska napoved strukturnega primanjkljaja za Slovenijo – strukturni primanjkljaj je tisti primanjkljaj, ki ga izračunamo s tem, da odštejemo učinek tako imenovanega gospodarskega cikla na javne finance –, po kateri naj bi se ta pri nas naslednje leto povečal z 2,5 odstotka BDP na 2,9 odstotka. Minister Mramor trdi, da je Slovenija pravzaprav edina članica EU, za katero so ocene oziroma napovedi, utemeljene z zdajšnjo bruseljsko metodologijo, z vidika ekonomsko stroke povsem nesmiselne. Če se bomo na ravni EU končno le dogovorili za spremembo metologije, naj vsaj v prihodnjem letu ne bi bili več v zadregi zaradi neugodnih gospodarskih napovedi.
In katera naj bi bila kljub vsemu dobra novica? V Bruslju so statistično preračunavali in izračunali, da se bodo vsaj cene v Sloveniji letos še zniževale. Letos naj tako ne bi imeli inflacije, marveč 0,3-odstotno deflacijo. Imate prav, napoved deflacije žal ni povsem dobra novica. Dober je kvečjemu tisti del napovedi, ki se glasi, da se bo brezposelnost statistično še naprej zniževala. Že spet statistično.
| Zakaj Avstrija lahko, mi pa ne? V Avstriji so letos, resda postopoma, začeli uresničevati celovito davčno reformo, s katero želijo v naslednjih letih doseči nekaj milijard evrov davčnih razbremenitev. O zgolj stomilijonskem prestrukturiranju, poudarja GZS, se v Avstriji sploh ne bi pogovarjali in zanj zagotovo ne bi po nepotrebnem trošili ne časa ne proračunskega denarja. Avstrijci so natančno predvideli vire želenih razbremenitev: premišljena uvedba davčnih blagajn, večji davčni prilivi zaradi konjunkture, odprava bančne tajnosti in vzporedna upravna reforma. Znižati nameravajo tudi (previsoke) stroške državnega oziroma upravnega aparata. Vsi tisti, ki se v Sloveniji zavzemajo za razbremenitve in, ne nazadnje, zmanjševanje javne porabe (za cenejšo državo), pa spet in spet naletijo na, kaj pa drugega, gluha ušesa. O komajda stomilijonskem in kvazireformnem prestrukturiranju, opozarja GZS, se v Avstriji ne bi pogovarjali in zanj ne bi zapravljali časa. |
