LJUBLJANA – Zdajšnja vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za evropsko kohezijsko politiko Katja Špur, ki naj bi na tem položaju ostala do 1. marca prihodnje leto, ko bo vlada predvidoma ustanovila novo službo za kohezijsko politiko, je, glede tega pač res ni treba odkrivati tople vode, predstavnica tako imenovanih Jauševčevih mladih moči v vrstah SD. Za to se je sicer vedelo, še preden jo je SD »posodil« prejšnjemu gospodarskemu ministru mag. Stanku Stepišniku. Zakaj Jauševčevih mladih moči?
Čeprav so nekateri na začetku mandata Pahorjeve vlade namigovali, češ da je namestnica glavnega tajnika stranke Uroša Jauševca – SD jo je tri leta pozneje (konec leta 2011) volivcem ponujal kot enega od »svežih in novih obrazov«, mlajših od 30 let – še vedno zvesta svojemu prvemu mentorju (?!) dr. Sebastjanu Jeretiču, nekdanjemu ključnemu svetovalcu zdajšnjega predsednika države Boruta Pahorja, in zaradi tega tudi zaupnica takratnega Jeretičevega zaveznika, podpredsednika SD dr. Patricka Vlačiča, bi moralo biti vsem izkušenim opazovalcem našega notranjepolitičnega vrveža že dolgo jasno, da je zagotovo imela oziroma ima podporo glavnega tajnika SD Jauševca.
Vprašanja za Čuferja in Viranta
Nič ni narobe, če se vprašamo, ali bi bila Špurova tudi brez naklonjenosti vodstva SD v tem hipu lahko vršilka dolžnosti generalne direktorice na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Ko gre za politiko, si je vedno treba postavljati tudi takšna navidezno banalna vprašanja. Ne glede na to, ali je nekdo neko tako pomembno funkcijo, kot jo danes zaseda Špurova, zasedal v mandatu katere koli prejšnje slovenske vlade ali pa jo šele danes, ko vlado vodi premierka mag. Alenka Bratušek.
Prav to, kako je Špurova lahko (še vedno) vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za evropsko kohezijsko politiko, pa se sprašuje tudi poslanka SDS Alenka Jeraj, ki je storila celo še korak več: na ministra za finance dr. Uroša Čuferja, ki začasno opravlja tudi delo ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo, in na ministra za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta je naslovila pisno poslansko vprašanje, pravzaprav več vprašanj.
Takole se glasijo vprašanja opozicijske poslanke: kdo je predlagal (utemeljil), da je Katja Špur primerna za generalno direktorico za evropsko kohezijsko politiko? Ali so se v enem tednu res tako zelo spremenili pogoji, da jih po novem izpolnjuje tudi Špurova, in kdo je preverjal, ali jih zdaj izpolnjuje? Ali ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, ki ga vodi dr. Gregor Virant in je odgovorno za kadrovanje v javni upravi, ko izdaja mnenje o kandidatih, upošteva minimalne (zakonske) kriterije? Ali je ministrstvo, ki ga vodi dr. Virant, v zvezi s Špurovo sprejelo kakršno koli stališče in kakšno je to stališče? Kdo bo odgovarjal, če bo pri črpanju kohezijskih sredstev (gre za sedem milijard evrov) šlo kar koli narobe?
Na prvi pogled sta morda res skrb vzbujajoči predvsem dve stari: da opozicijske stranke kljub krizi še največ časa porabijo za nagajanje (metanje polen pod noge) vladi oziroma koaliciji ter da vladne stranke največ časa in energije, kot vse kaže, porabijo za različne kadrovske kuhinje (razmeščanje svojih »svežih in novih obrazov«) in precej manj za reševanje krize. Čeprav smo navajeni, da se politiki najraje trudijo za to, da bi bili všečni volivcem svojih strank (zanje se priprave na naslednje volitve nikoli ne končajo), to v teh težkih časih ne bi smela biti njihova prioriteta. No, zelo resen problem lahko je, če si celo na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo zatiskajo oči pred domnevnim neupoštevanjem zakonskih določil pri kadrovanju na drugih ministrstvih. Minister Gregor pa nič?
Najmanj sedem let Nedavno so neznanci inšpektoratu za javni sektor, vršilcu dolžnosti glavnega inšpektorja za javni sektor mag. Igorju Klinarju in državni sekretarki ministrstva za notranje zadeve in javno upravo mag. Renati Zatler poslali anonimko, v kateri so naslovnike pozvali, naj vendar že kaj ukrenejo, saj Katja Špur zagotovo »ne izpolnjuje niti najbolj osnovnih pogojev za vodenje« direktorata MGRT za evropsko kohezijsko politiko, ki odloča o razporejanju kar sedmih milijard evrov. Pisce anonimke naj bi (z)motilo predvsem to, da Špurova nima ne zadostnih delovnih izkušenj ne dovolj let delovne dobe, saj bi morala za opravljanje zdajšnjih nalog (da bi lahko vodila direktorat z več kot sto zaposlenimi) imeti najmanj sedem let delovnih izkušenj na tako zahtevnih delovnih mestih. Seveda ni prav nobenega razloga, da bi kdor koli na lepe oči zaupal piscem anonimk, kljub temu pa drži, da so imeli vlada, notranje ministrstvo, ki ga vodi prvak Državljanske liste dr. Gregor Virant, in inšpektorat za javni sektor več kot dovolj časa, da bi proučili vse, kar je pisalo v anonimki, in se prepričali, ali so očitki upravičeni. |
