Slovenija je čudovita dežela, geografsko raznolika, podnebno turbulentna, demografsko skromna, energetsko poškodovana, politično hektična in gospodarsko osiromašena. Slovenija ima potencial postati pozitivna država, kakršno zaslužimo državljani, a očitno jo vedno bolj ljubijo demoni negativnih senc, oblik, skušnjav in želja po nadvladi.
Poglejmo nekaj dejstev, zakaj ima Slovenija žalosten pogled in zakaj bodo morale vse manipulacije z resničnim dobrim pasti, če bomo hoteli preživeti, če bomo hoteli našim otrokom zapustiti boljše življenje namesto sestradanega poligona preživetja, stokrat preigranih vlog in nečastnih namenov. Anonimna učiteljica je na spletni strani Sindikata za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo Slovenije (Sviz) objavila pismo, ki kriči v uho nemim krojačem in snovalcem slovenske prihodnosti. Piše o tem, da je na začetku svoje učiteljske poti učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven nje. Huduje se: namesto da bi lačne otroke ob dnevu slovenskega tradicionalnega zajtrka nahranili, so na šole razposlali brošure in magnetke, ob katerih se otrokom lahko zgolj cedijo sline, pravi zajtrk pa letos ne bo napolnil lačnih želodčkov.
Kam smo pripluli? Bodo lahko akcije, kot so siti besed, pisma anonimnih učiteljic in še katera, pripomogle k boljšemu stanju? Kdo bo povrnil dostojanstvo staršem, ki ne zmorejo več plačevati položnic za primarne potrebe svojih otrok in vsak dan s solzami v očeh opazujejo vedno večjo lastno bedo?
Taka je naša Slovenija v tem trenutku. Povešenih oči in z žalostnim pogledom zre v svet, tisti beli svet, po katerem je sama hrepenela vsa leta. Lačnih otrok in nesrečnih staršev, ki so v roke dobili letak in magnetek, gesta ne bo potolažila niti jim omogočila, da bi imeli kakovostnejše zajtrke doma. Boljša država in konkretne stvari bi jih zagotovo bolj. Z ministrstva za kmetijstvo so sicer sporočili, da »letos živil za pripravo zajtrka dobavitelji tako kot lani niso mogli zagotoviti z donacijo, ker se zaradi pozebe, toče in predvsem suše soočajo z močno zmanjšanim pridelkom medu, sadja, krme in žit«. Lačen otrok tega odgovora ne razume. In prav je tako.
