LJUBLJANA – »Junija nikakor. V prvi polovici julija nikakor. Po mojem bi bilo izvedljivo sredi julija, verjetno pa v drugi polovici julija. Če bi vsi roki potekali tako, kot so zapisani v ustavi, bi volitve bile verjetno v drugi polovici avgusta,« je bil jasen o tem, kdaj bi lahko bile predčasne volitve, pravnik Rajko Pirnat. Dilema pa niso le predčasne volitve, ampak tudi, kaj lahko vlada v odstopu sploh še počne, kaj spada v okvir tekočih poslov.
Volitve pred poletjem »nespodobne«
Ko se poslanci seznanijo z odstopom predsednice vlade, začne teči 30-dnevni rok, ko lahko predsednik države Borut Pahor predlaga novega mandatarja, a Pahor je že oznanil, da novega mandatarja ne bo iskal in da se bo tej možnosti odpovedal. V tem roku pa se mora Pahor sestati z voditelji strank in sporočiti svojo odločitev. Če Pahor ne bo nikogar predlagal, začne nato teči 14-dnevni rok, ko lahko mandatarja predlagajo poslanske skupine ali poslanci. Predlog lahko poda tudi 10 poslancev. V tretjem krogu pa nato začne tretji krog, ki traja 48 ur, kandidat za mandatarja pa potrebuje navadno večino. Če v tudi v tem krogu ni izvoljen mandatar, predsednik države razpusti parlament in razpiše predčasne volitve.
Volitve se lahko izvedejo najhitreje 40 dni po razpustu in najkasneje dva meseca po razpustu. A po mnenju Rajka Pirnata konec junija niso mogoče. Pirnat je v Odmevih tako odgovoril, da bi Pahor moral resno iskati mandatarja. Da bi bile volitve pred parlamentarnimi počitnicami prehitre, pa pravi tudi pravnik Ivan Kristan: »Za mene kot ustavnega pravnika je nespodobno razmišljati, da bi šli na volitve pred počitnicami. Absolutno nepripravljene so take volitve. Zakaj tako hiteti?«
Interes poslancev?
Lojze Ude je nekoliko drugačnega mnenja »Če bi se res vsi odločili in to tudi javno povedali, da želijo volitve pred počitnicami, črkobralsko branje ne sme tega preprečiti.« Ciril Ribičič pa pravi, da je teorija drugačna od prakse. »Teoretično je seveda marsikaj mogoče, vendar ne v dogovoru z vodji poslanskih skupin oziroma strank, saj se lahko tako odloči deset poslancev iz različnih poslanskih skupin, zato da si podaljšajo mandat. Tukaj vidim interes tistih, ki vedo, da nikoli več ne bodo mogli biti poslanci.«
Volitve bi lahko izpeljali tudi septembra, vendar le, če bi Pahor še nekoliko počakal z razpustitvijo parlamenta. Saša Zagorc s pravne fakultete v Ljubljani je dejal, da v primeru, če bi se Pahor in poslanci odpovedali rokom, vidi tudi nekaj težav pred ustavnim sodiščem. Na eni strani, če predsednik republike ugotovi, da ni možnosti za novega kandidata, se mu zdi 30-dnevni rok zavlačevanje, poslanci pa bi po njegovem morali izrabiti 14-dnevni rok, saj gre za drugačno situacijo, ker poslanci niso vezani na pravila. Pravi, da so volitve lahko tudi v času počitnic, v svetu poznamo take primere. Ustavno sodišče je v primeru referenduma dalo neke smernice. Predsednik mora iskati tako rešitev, da bo čim večja udeležba in da bo najbolj racionalna.
Ne smejo se zadolževati
Dilema pa ostaja glede tega, kaj lahko vlada v času po odstopu do nastopa nove počne. Opravljala naj bi tekoče posle, vendar nikjer ni točno določeno, kaj so tekoči posli in kaj ne. Pomembno je, da vlada ne začenja novih politik. Janez Pogorelec iz vladne službe za zakonodajo pravi, da je bistveno to, da država funkcionira kar se da normalno in da se dogaja vse tako, kot bi se dogajalo sicer, vendar v okviru opravljanja rednih poslov. Pravi, da bo treba stvari presojati od primera do primera in da niso vse stvari enoznačne.
Vlada ima tako odprtih več razpisov za nove zaposlitve. Ude pravi, »če je bilo delovno mesto že prej razpisano, naj teče naprej, to je tekoči posel, da bi pa prišlo do kadrovskega cunamija, to pa ni tekoči posel«.
Na vprašanje, ali lahko vlada, ki opravlja tekoče posle, prodaja državno premoženje, Saša Zagorc odgovarja z ne. Pravi, da ta vlada ne bi smela sprejeti s sindikati dogovora, ki bi začel delovati šele prihodnje leto. »Tu je treba sprejeti zakon.« Pravi, da se ta vlada ne sme niti na novo zadolžiti, saj je za novo zadolževanje podlaga nova zakonodaja, sprejem nove zakonodaje pa ne spada v okvir tekočih poslov.