Golobi pismonoše so pisali zgodovino. Že v antiki so ljudje poznali posebno sposobnost golobov, ki zmorejo iz zelo oddaljenih krajev najti pot do svojih gnezd. V 20. stoletju jih je skoraj povsem izpodrinil bliskoviti razvoj telekomunikacij, kljub temu pa za te ptice marsikdo žrtvuje čas in denar.
Kar petnajst navdušencev je zbranih v klubu športnih golobov Let Tržič. Klub je bil ustanovljen leta 1987, člani pa so spomladi ponosni lastniki okrog 600 golobov. V poznejših mesecih se to število zmanjšuje, kajti treningi in tekme zahtevajo davek. Predsednik in gonilna sila kluba je Tomaž Šlibar, več o delu z golobi pa smo izvedeli v pogovoru z Vikijem Marinškom iz Podbrezij pri Naklem, ki se z golobi ukvarja že od otroštva.
Pred dirkami izpeljejo pet treningov, in že tu »pade« približno 20 odstotkov golobov. Ta odstotek niha, saj je težko predvideti vremenske razmere in napadalno razpoloženost ujed. Začnejo s približno 40 km dolgo progo, za vsak nadaljnji trening jo podaljšajo za 30 ali 40 km.
Na prvi letošnji dirki s startne lokacije Sveta Nedelja na Hrvaškem so morali golobi preleteti 130 km do doma, najdaljša pot jih je čakala v peti, zadnji dirki, ko so jih peljali v 600 kilometrov oddaljeno Pančevo v Srbiji.
Golob mora biti v dobri telesni kondiciji, edina obvezna oprema sta dva obročka: matični je fiksni, kodnega pa mu na nogico namestijo samo za dirko.
»Ko golob prileti domov, pristane na vhodu golobnjaka, kjer mora stopiti na anteno, ki s kodnega obročka odčita številko obročka ter zabeleži čas prihoda,« pove Viki Marinšek.
Golobe zvečer naložijo v tovornjak, namenjen za njihov prevoz, da jih odpelje do startnega mesta. Tja morajo prispeti vsaj štiri ali pet ur pred startom, ki je vedno zjutraj med 5. in 7. uro. Dirke so maja, junija in julija.
Ostala le še polovica
»Ko goloba objamem z dlanmi, moram čutiti njegovo čvrsto in polno telo. Zamaščen in težak se ne bo dobro odrezal!« Za tekmovalnega goloba, lahko je samček ali samička, so nujni uravnotežena prehrana in redni obroki, vedno ob istem času. Pomembna je tudi čistoča golobnjaka.
»Tisti, ki imajo vse to zagotovljeno, bodo sposobni leteti s hitrostjo od 70 do 90 km/h, lažje bodo kljubovali vetru, dežju, znali se bodo izogniti ujedam ali pa se jim ob napadu hrabro postaviti po robu.« Žal pa brez žrtev ne gre.
»Ko sedim ob golobnjaku in v daljavi na nebu zagledam pikico, vem, da prihaja moj golob. Prevzame me topel občutek in ponos, ki ga težko kaj odtehta. Vsak golob, ki se vrne s tako dolge poti, je junak, še največji pa tisti, ki prileti naslednji dan ali pa celo šele čez nekaj dni.« To pomeni, da se je moral na poti boriti za golo življenje, celo tako dolgo počivati, da so se rane vsaj malo zacelile. »A na svoj dom ni pozabil, in ko končno prileti, si mislim: 'To je moj heroj!'« Vsaka dirka se točkuje posamično, točke pa dobi vsakdo, ki se uvrsti med 33 odstotkov vseh golobov z enega starta. »Na letošnjo tretjo dirko s 340 km dolgo progo se je uvrstilo 11 mojih golobov, kar je dober rezultat. Letos sem začel s 60 golobi, 20 jih ni več, 10 pa se jih je vrnilo tako poškodovanih, da ne morejo več v dirko.«
Velika nadloga so ujede. »Na vremenske razmere ne moremo vplivati, jezimo pa se na ujede, katerih populacija se je v zadnjih nekaj letih zelo povečala,« sklene Marinšek.
Ljubezen pred dirko Treninge lahko začne, ko je golob star tri mesece. Že v prvem letu je sposoben premagovati dolge razdalje, športna kariera pa pri nekaterih traja tudi do 10. leta starosti. Obdobje med tretjim in petim letom je za njih vrhunec kariere, ko zmorejo premagovati nam nepredstavljive napore. »V klubu imamo golobe, imenujemo jih stari asi, ki imajo za sabo že 40–50 uvrstitev. Pred dirko se samec in samica sparita in imata mladiče,« razlaga Viki Marinšek. O orientacijski sposobnosti goloba pismonoše je nekaj znanega, še več pa neznanega. Osnove navigacije so najverjetneje sonce, magnetno polje, izpostavljene točke v pokrajini, značilne vonjave, smer vetra, drugih podrobnosti pa strokovnjaki še niso razvozlali. |
Pri nas so cenejši Zveza društev gojiteljev športnih golobov pismonoš Slovenije je nastala ob osamosvojitvi slovenske države leta 1991. Združuje vsa aktivna društva gojiteljev športnih golobov pismonoš Slovenije. Skrbi in organizira nakup osnovnih tehničnih potrebščin, zdravstveno zaščito in strokovno obveščanje članstva. Letos je moral vsak golobar za stroške dirkanja odšteti dobrih 200 evrov. Cena goloba pismonoše je pri nas od 200 do 300 evrov, v tujini pa je vreden več kot 1000 evrov. |
