Najprej razrešimo uganko, od kod in zakaj žaganje babe. »Gospodinje o pustu cvrejo krofe in flancate,« je pred leti pripoved o žaganju začel žal pokojni Maksimilijan Rot, slikar in avtor številnih cerkniških mask, tudi čarovnice Uršule.
»Že stare mame so govorile, da se testo za krofe ne sme prehladiti, ko počiva, torej v hiši ne sme biti prepiha ter odpiranja in zapiranja vrat. Zato so otroke nagnali ven. Rekli so jim, naj gredo na plac pogledat, kako žagajo babo. Ko so prišli tja, so spraševali, kje jo žagajo, pa so jih poslali na naslednji prostor, kjer naj bi se to dogajajo. To je trajalo kar nekaj časa. Tako so otroci ves dan krožili od ene točke do druge in spraševali o žaganju babe. Tako ni bilo prepiha zaradi odpiranja in zapiranja vrat, krofi pa so se lepo ocvrli, da je bila gospodinja tega zelo vesela.«
V Cerknici, enem od pustnih središč, bo veselo še vse do pepelnice, ko bodo Pusta zažgali in ga uradno pokopali. Norčije bodo uganjali skoraj vsak dan: v petek bodo na svoj račun prišli sodelavci TV Čohovo, ko se bo občinstvo lahko smejalo uradnemu butalskemu TV-programu. V istem večeru bodo Cerkničane in maškare na ples vabili Modrijani. Osrednjo pustno povorko, tako rekoč veliki pustni karneval, bodo pripravili v nedeljo, 26. februarja, točno okoli 12.32. Osrednja tema: polh v škrini.
Ostanimo v zahodnem delu države. Že ob pol osmih zjutraj se bodo podali na pot ta grdi in ta lepi v Drežnici, medtem ko so njihovi vrstniki iz Drežniških Raven, Jezerc in Magozda pustovanje opravili že minulo soboto. Tako so se dogovorili, da si ne bi na isti dan hodili v zelje … Pusta se bodo spomnili tudi v Grgarskih Ravnah nad Solkanom, na Igu pri Ljubljani, v Ljubljani in Kopru, pa v Litiji in Šoštanju, medtem ko bo portoroška povorka v nedeljo.
Kaznovani zaradi mask
Če so vam pri srcu kurenti, tudi koranti, potem ste vsekakor vabljeni na Ptuj, kjer se je letošnje kurentovanje začelo takoj po svečnici, to je v noči na 3. februar. V Budini pri Ptuju so si kurenti prvič nadeli zvonce in ob ognju začeli svoje poskakovanje. V Dornavi so se zbrali orači in potegnili prvo brazdo. V Tržcu so pokači s pokom biča oznanili začetek pustnega časa, koranti pa so ob ognju s plesom in zvonci začeli odganjati zimo. Z biči so pokali tudi v Markovcih, kurentov ali korantov skok pa so pripravili še v Podlehniku in Grajeni.
Konec tedna je že po tradiciji namenjen fašenkom, ki je pravi ljudski praznik vseh, ki aktivno sodelujejo v sprevodih, in seveda obiskovalcem, ki z navdušenjem spremljajo norčave in zakrite obraze. Fašenki bodo na pustno soboto v Cirkulanah, Markovcih in Majšperku, po nedelji in vse do pustnega torka pa še v Dornavi, Vidmu pri Ptuju, Stojncih, Bukovcih in Cirkovcah. V Podlehniku bodo Pusta v torek zažgali in ga tako pokopali, manjkala pa ne bo sedmina s tradicionalnimi haloškimi jedmi.
Pust na Ptuju ni od včeraj. Prvo mestno pustno povorko so pripravili že pred 144 leti, torej že daljnega leta 1873. »Takrat so meščani priredili prvo karnevalsko korzo vožnjo po ulicah,« je povedala Marija Hernja Masten, zgodovinarka s Ptuja. »Zavidljiv jubilej, ki uvršča Ptuj med evropska mesta z dolgoletno tradicijo urbanega pustovanja.«
Kot pove, so se leta 1873 na pustni torek, 25. februarja, samoiniciativno zbrali ptujski meščani in po mestu priredili prvo povorko. Vozili so se po glavnih ulicah s štirimi vozovi, dvajset je bilo konjenikov, številni pa so šli našemljeni kar peš. »Naslednje leto, 1874., je bil pustni torek 17. februarja in skozi mesto se je že vila velika povorka mask,« pravi Hernja Mastenova. »Udeleženih je bilo že 14 voz, 16 konjenikov in približno 60 lepo kostumiranih meščanov. Ker so bile v povorki tudi maškare duhovnikov, škofov in nun, je to pri Cerkvi sprožilo velik val negodovanja; duhovščina in škof iz Maribora so se pritožili pri političnem uradu. Vsi udeleženci so bili kaznovani in vsak je moral plačati 25 goldinarjev kazni. Visoka kazen za malo zabave v enem popoldnevu.«
Na tokratno pustno nedeljo se boste lahko udeležili osrednjega dogodka 57. kurentovanja, nedeljskega sprevoda – imenujejo ga karnevalfest –, ki se bo začel ob 13. uri. Že ves teden se na Ptuju vrstijo razni dogodki, med drugim prikaz avtohtonih pustnih likov štajerskega konca, kjer seveda brez kurentov ali korantov ne gre. Predstavili so se že Jürek in Rabolj, pobreški plesači, ploharji, cigani, vile, kopjaši, medvedi in drugi.
Etnolog dr. Niko Kuret je v delu Maske slovenskih pokrajin leta 1984 zapisal, da je zaradi različnih okoliščin Ptujsko polje postalo nekakšno klasično šemsko ozemlje Slovenije. S tem je želel opozoriti na neizpodbitno dejstvo, da se je prav na tem območju ohranilo največ tipov tradicionalnih maskirnih likov in skupin. »Več kot kjer koli drugje v Sloveniji, več kot v katerem koli drugem delu Evrope,« dodaja dr. Aleš Gačnik v knjigi Moč tradicije – kurentovanje in karneval na Ptuju.
Za pusta onemijo
Tudi na Primorskem ne gre brez pusta. Še posebno v okolici Ilirske Bistrice so zelo aktivni škoromati in njim podobni liki. Prvi so doma v Podgradu in drugi v Hrušici, stožčaste kape s pisanimi rožami pa nosijo še šeme v Pregarjah, Hujah in še kje. Nekaj posebnega so maske iz posebno strojenega usnja iz Vrbice pri Ilirski Bistrici, kjer že več kot 80 let negujejo pustno tradicijo, nekakšno nemo gledališče. Njihovo predstavo, ki je na vrsti na pustno nedeljsko dopoldne (za točen začetek se izplača pozanimati), si velja ogledati, sklenejo pa jo – tudi tu negujejo tradicijo – s skupinskim fotografiranjem.
Prav na pustno nedeljo bo veselo, a za udeležence tudi malce naporno, v Cerknem, kjer se po ulicah in trgih že podijo cerkljanski laufarji, seveda najprej ta terjasti s svojimi nenavadnimi oblekami. Pri laufarjih so liki zares pestri, njihove lesene maske pa prava paša za oči in fotografske navdušence. Če jih boste zamudili v nedeljo, se lahko v Cerkno odpravite še na pustni torek, ko bodo laufarji opravili pregled dogodkov, na koncu pa Pusta obsodili na smrt.
»Slovenija je Evropa v malem,« je o pustu dejal etnolog dr. Niko Kuret. Pa še res je, in od te izjave je minilo natanko 33 let, pa se ni prav nič spremenilo. Celo na bolje gre, saj spada pust med tiste prijetne dogodke, na katerih ponavljanje o ohranjanju tradicije ni le izpeta pesem. Z gotovostjo lahko zapišemo, da bo skoraj v vsakem slovenskem mestu nekaj pustnega dogajanja za mlade in tudi nekoliko starejše, predvsem pa za otroke.