Zadovoljni z zdravniki in njihovimi plačami

LJUBLJANA – Tukaj je september in z njim nova javnomnenjska raziskava, ki jo za Slovenske novice opravlja oddelek za tržne raziskave Stik. Tokratna tema je bila malce bolj temačna, saj jo je spodbudilo streljanje v izolski bolnišnici, tako da smo vas spraševali o varnosti zdravstvenega osebja in o tem, kako bi lahko v prihodnosti preprečili podobne incidente.

Kar 57 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da za varnost zdravstvenega osebja v javnih ustanovah ni dovolj dobro poskrbljeno; le en odstotek anketiranih o tem ni imel mnenja, 42 odstotkov pa jih je prepričanih, da so varnostne razmere ustrezne. Posledično 48 odstotkov anketiranih meni, da bi morali po streljanju v izolski bolnišnici poostriti varnostne ukrepe v vseh zdravstvenih ustanovah, medtem ko jih 52 odstotkov ne meni tako. Na vprašanje, kateri varnostni ukrepi bi preprečili tovrstne incidente (možnih je bilo več odgovorov), je 49 odstotkov vprašanih odvrnilo, da takšnih incidentov ni mogoče preprečiti, 29 odstotkov bi namestilo varnostnike, 15 odstotkov detektorje kovin, 16 odstotkov pa odgovor vidi v drugih rešitvah, kot so krajše čakalne dobe, prisotnost policije, boljša komunikacija zdravstvenih delavcev s pacienti in kamere.

Javnomnenjske raziskovalce je še zanimalo, kakšne so osebne izkušnje anketiranih z obravnavo pri njihovem zdravniku. Kar 86 odstotkov jih je zadovoljnih in le 14 odstotkov jih ni. Hkrati 63 odstotkov anketiranih meni, da so zdravniki ustrezno plačani za svoje delo, desetina jih je prepričanih, da dobijo preveč denarja, 18 odstotkov pa jih meni, da so zdravniki premalo plačani. Po drugi strani kar 72 odstotkov vprašanih odgovarja, da so policisti premalo plačani za svoje delo. Dobra četrtina (24 odstotkov) jih je prepričanih, da so ustrezno plačani, le dva odstotka anketiranih pa menita, da imajo policisti previsoke plače. Pri tem je kar 76 odstotkov vprašanih prepričanih, da država ne stori dovolj za varnost policistov, le 21 odstotkov pa jih meni, da je za njihovo varnost dovolj dobro poskrbljeno.

Seveda tudi ta mesec ni šlo brez pregleda aktualnih volilnih preferenc. Na vrhu ostaja Slovenska demokratska stranka, ki ji je podpora od prejšnjega meseca še zrasla, in sicer z 10,9 na 13 odstotkov. Na drugem mestu so z 10,1 odstotka glasov socialni demokrati, ki so za desetinko odstotka prehiteli Stranko modernega centra. Nova Slovenija se je nekoliko okrepila in s petega prišla na četrto mesto, pri čemer ji je podpora zrasla s 3,2 na 6,6 odstotka. Enak odstotek ljudi bi podprl Združeno levico, ki je bila prejšnji mesec z manjšo podporo (4,5 odstotka) na četrtem mestu. Slovensko ljudsko stranko in Slovensko nacionalno stranko bi volilo po 2,7 odstotka ljudi, za Desus pa bi se odločilo 2,4 odstotka vprašanih. Na repu lestvice so Pozitivna Slovenija, Gibanje za otroke in družine, Piratska stranka, Nova ljudska stranka, Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov, Zeleni in Verjamem. Spet je največ vprašanih (17,2 odstotka) odgovorilo, da ne ve, koga bi volilo, medtem ko 13 odstotkov ljudi ne bi šlo na volitve, 11,1 odstotka pa jih ne bi volilo nobene stranke.