Nande Verdev se je z zbirateljstvom začel ukvarjati že v osnovni šoli. Najprej je zbiral škatlice vžigalic, nato so prišli na vrsto znamke, značke in star denar. Sledilo je zbiranje orodja, orožja in drugih zanimivih predmetov, med drugim hišnih številk iz obdobja med vojno, pred njo in po njej. Že lep čas pa je še posebno predan zbiranju starih radiev in kovinskih zapahov (šles) za zapiranje okenc na lesenih vinskih sodih, ki so zelo zanimivi in prav vsak unikaten.
»Čas novih tehnologij, novih radijskih aparatov, televizije in računalnikov je pomenil konec starih aparatov. Zdelo se mi je škoda, ko sem videl, kako izginja v smeteh del naše tehnične dediščine. Odločil sem se, da jih začnem zbirati ter reševati pred uničenjem in pozabo: danes jih je skupaj že okrog 300. Precej sem jih dobil zastonj, veliko pa sem jih kupil. Včasih sem vse sobote ali nedelje hodil po bolšjih sejmih po vsej Sloveniji. Ker mi je začelo primanjkovati prostora za zbirko, sem čedalje preudarnejši pri nakupih,« z nasmehom na ustih pove Nande in se z očmi sprehodi po svojih radiih.
Rad tudi vrtnari
Zelo ponosen je na avstrijski radijski aparat znamke Minerva in na radie iz obdobja Hitlerjeve vladavine, ki so redki in dragi, saj so jih ljudje po vojni uničevali, ker je na njih vtisnjen simbol nacističnega imperija – orel s kljukastim križem. Večina med njimi je bila narejena v tujini, med domačimi je največ Iskrinih.
»Kar tri četrt mojih radiev tudi deluje. V popravilo je bilo treba vložiti precej denarja, a zadnje čase je s tem težava, saj skorajda ni več strokovnjakov, ki bi jih popravljali. Mlajšim ni veliko do tega, čeprav bi bil to lahko zanimiv izziv in tudi finančno donosen posel,« je prepričan Nande. Njegovo zbirateljstvo lepo dopolnjuje sin Igor z zbirko orožja in različnih dokumentov, ki so povezani z dogodkom iz marca 1944, ko je nad njihovim krajem strmoglavilo sestreljeno ameriško vojno letalo z desetimi člani posadke.
Nandetovo veliko veselje je tudi vrtnarjenje. Vsako leto je še posebno ponosen na svoje nenavadne buče, imenovane cugi, ki se, potem ko se posušijo, uporabljajo za jemanje vzorcev vin iz sodov. Letos mu je pridelek več kot uspel, saj so na njegovem vrtu zrasle zelo dolge buče – cugi, tudi rekordna, 108-centimetrska, kakršne še ni imel.
»Že oče se je ukvarjal z vzgojo teh rastlin, in to sem nekako prevzel od njega. Včasih smo imeli v bližnjem Dobriču celo društvo cugarjev. Vse leto smo se trudili, na koncu sezone pa smo naredili fešto in izmerili pridelke ter razglasili zmagovalca,« se spominja Nande, ki je poleg cugov letos vzgojil še bučo velikanko, težko kar 164 kilogramov. Zelo dobro uspeva tudi tobak, ki je še ena od posebnih rastlin na njegovem vrtu.
