S prvo adventno nedeljo smo danes stopili v adventni čas, ki se konča na božični večer. Za verujoče je to obdobje duhovne priprave na božič, z nestrpnostjo pa ga pričakujejo trgovci, saj se zadnji mesec v letu prodaja ponekod ne le podvoji, ampak kar potroji. Decembrska nakupovalna mrzlica kljub krizi ostaja, vendar potrošniki kupujejo vse bolj načrtno in manj impulzivno, varčnejši so pri darilih, manj pri hrani. Kljub vsemu si trgovci še vedno manejo roke, ljudje pa nakupe dokaj enakomerno razporedijo med tiste, ki imajo prodajalne skoraj po vsej Sloveniji.
Decembra bolj odprte denarnice
V Mercatorju, Sparu, Tušu, Hoferju in Lidlu v en glas priznavajo, da imajo decembra polne roke dela. Pri našem najboljšem sosedu pravijo, da začno police s prazničnimi izdelki polniti že novembra. »Ljudje ne kupujejo več vsega naenkrat, ampak nakupe razporedijo. Prodaja se povečuje postopoma, vrhunec pa doseže nekaj dni pred božičem in zadnji dan v letu. Pričakujemo, da bo izkupiček podoben lanskemu, če ne celo boljši,« pravi Tanja Durin, ki skrbi za odnose z javnostmi v Mercatorju.
Dodaja, da prazniki in praznovanje ljudem še vedno veliko pomenijo in temu se niti v ekonomsko manj ugodnih časih ne želijo odpovedati. »Z različnimi akcijami pa jim omogočimo, da si praznične nakupe lahko privoščijo in poskrbijo za praznično mizo, okrasitev in obdarovanje. Ne odpovedujejo se izdelkom, ki tradicionalno spadajo na praznično mizo. To so predvsem meso, delikatese, potice, sladki program, penine, a tudi izdelki, ki so primerni za obdaritev. Poleg igrač v košari pristanejo še marmelade, olja, vina, domače pecivo in čaji ter podobno,« pravi Durinova.
Nakup s
humanitarno noto
V Sparu priznavajo, da je bilo letošnje leto za trgovce zelo zahtevno. A so z rezultati do zdaj zadovoljni. »Kupci se vedejo vse bolj gospodarno. Darila so skromnejša, izdelke pa izbirajo glede na priložnost. Segajo tako po znižanih kot po darilnih paketih in preostali praznični ponudbi, odvisno, ali kupujejo zase ali za darilo. Decembra se najbolj poveča prodaja živil, predvsem delikates in peciva, ter tudi kozmetičnih darilnih setov in igrač,« pravi Pika Breskvar, ki v Sparu skrbi za odnose z javnostmi.
Vsak teden z novimi akcijami in ugodnostmi kupce privablja v svoje trgovine tudi trgovska družba Lidl. »Vsi se pripravljamo na praznične dni in v tem času na mizo radi postavimo kakšno dobroto več kot običajno. Zadnji mesec v letu se zelo poveča prodaja izdelkov, namenjenih obdarovanju, a tudi sladkarij, kupci pa pogosteje segajo po specialitetah, ki si jih sicer ne privoščijo vsak dan,« pravi Tina Cipot, predstavnica odnosov z javnostmi v Lidlu, kjer so kupcem te dni med drugim ponudili praznične izdelke s humanitarno noto. Del prihodkov od njihove prodaje bodo namenili nakupu posebne opreme za učinkovito rehabilitacijo otrok v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča.
Več lokalnih ponudnikov
Da je december za trgovce eden najboljših mesecev, prav tako priznavajo v drugem tujem diskontnem prodajalcu, Hoferju. Običajno začnejo ponudbo s sezonskimi izdelki, med katere spadajo tudi oreščki in suho sadje, dopolnjevati že septembra, zatem jo le še nadgrajujejo z vse več dodatki za peko in sladkim ter darilnim programom. Opažajo, da so ljudje ob praznikih pripravljeni v trgovinah odšteti več kot sicer, a se obenem vedejo bolj odgovorno kot prejšnja leta.
Zaostrene razmere pred trgovce postavljajo nove zahteve, prav tako opažajo v Tušu. »Skladno s tem se spreminja vedenje kupcev, ki danes bolj kot v preteklosti pričakujejo za svoj denar kar največ, kupujejo načrtno in pogosteje izbirajo izdelke v akciji,« pravi Anja Marjetič, vodja odnosov z javnostmi v Tušu. Še naprej bodo skrbeli za izboljšave svojih trgovin, saj je tudi to za potrošnike zelo pomembno. »Police bomo v prihodnosti še bolj polnili s proizvodi lokalnih ponudnikov in s tem posredno pomagali slovenskemu gospodarstvu.«
Polni nakupovalni centri
V celjskem Citycentru, ki spada v sklop SES-ovih centrov v Sloveniji, kamor uvrščamo še ljubljanski Citypark, mariborski Europark in Interspar na Viču, bodo do konca leta našteli pet milijonov kupcev, ki so trgovcem ustvarili za sto milijonov evrov prometa, kar je dva odstotka več kot lani. »Ljudje še vedno ne zapravijo več, kot je nujno potrebno. Tudi boj med trgovci je vedno hujši. Upali smo, da se bo situacija že letos obrnila na bolje, a se žal ni,« priznava Boštjan Brantuša, menedžer in direktor SES-ovih trgovskih središč, kjer se zavedajo, da jih morajo nenehno posodabljati. Tik pred adventom so zato v Celju odprli 7000 kvadratnih metrov povsem prenovljenih prodajnih površin in obiskovalcem ponudili še nekaj novih blagovnih znamk. Naložba jih je stala pet milijonov evrov. »Posebno nas veseli, da smo s tem odprli 50 novih delovnih mest, kar v teh časih ni zanemarljivo,« pravi Brantuša. Citycenter se z nekaj sto zaposlenimi uvršča med večje zaposlovalce v celjski regiji.
V ljubljanskem Cityparku so letos našteli 7,5 milijona kupcev, kar je nekoliko manj od primerljivega obdobja lani. Pričakujejo za odstotek slabši poslovni rezultat, medtem ko je mariborski Europark obiskalo 7,2 milijona kupcev in je eden od najstabilnejših centrov med vsemi. Deloma tudi zato, ker ga pogosto obiščejo potrošniki iz Avstrije.
Smernice se vendarle obračajo
Da je kriza precej spremenila navade potrošnikov, je prepričana dr. Maja Makovec Brenčič, profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti. »V zadnjem merjenju Trženjskega monitorja je 80 odstotkov Slovencev še vedno trdilo, da recesijo občutijo. A se je kljub temu večina standardnih kazalnikov vpliva gospodarske recesije prvič v petih letih merjenja rahlo obrnila v pozitivno smer. Šestinpetdeset odstotkov vprašanih je odgovorilo, da še vedno trošijo manj, a je bilo pred letom takih kar 61 odstotkov. Tudi ugotovitve statističnega urada kažejo, da je kazalnik zaupanja potrošnikov novembra letos sicer nekoliko nižji, na letni ravni pa vendar višji za 14 odstotnih točk, kar je predvsem posledica bolj optimistične napovedi o gospodarskem stanju pri nas,« meni sogovornica.
Trgovci poskušajo obdržati kupce, ki pri nas pogosteje kot v tujini obiskujejo različne trgovine. »Pri nakupovanju se vedemo zelo različno. Nekateri so bolj impulzivni in preudarni, drugi manj in se bolj zavedajo, kakšna je njihova želja na eni strani ter potreba na drugi, a tudi kakšne so ne nazadnje finančne zmožnosti. Povprečno obiščemo od štiri do pet različnih trgovcev, kar je precej več kot v drugih evropskih državah,« še pravi dr. Makovec Brenčičeva. Vsekakor je decembra čustvenih vzgibov pri nakupovanju več, čeprav jih načrtujemo skrbneje kot kadar koli, od trgovcev pa pričakujemo večje popuste in druge ugodnosti.
Trgovci postajajo kreativnejši »December ima zame še vedno poseben čar, a tudi sama nakupujem manj impulzivno. Bolj razmislim o tem, kaj namenim komu in zakaj. Kakšno darilo kupim že prej, še posebno če je razmerje med ceno in kakovostjo dobro. V zadnjih letih opažam, da znajo trgovci bolje povezovati trženje decembrskih ponudb z raznovrstnimi aktivnostmi, storitvami in doživljaji, ki jih ponujajo družinam, starejšim, otrokom in drugim ciljnim skupinam. Kakovost ponudbe je ob ceni postala vse pomembnejši standard, k čemur pa moramo vedno in znova težiti prav kupci. Prav je, da smo zahtevni tako pri kakovosti kot pri izbiri,« pravi dr. Maja Makovec Brenčič. |
Ko zadiši po piškotih »Decembrske praznične dni imam zelo rada. Posebno mi je pri srcu, da se na sveti večer z družino zberemo pri skupni večerji, da v hiši diši po potici in drugih dobrotah, potem pa se lotimo še krašenja božičnega drevesca. Decembra se trudim, da hiša diši tudi po piškotih. Pri kupovanju daril pa poskušam izbrati čim bolj praktična in ne predraga. Običajno kupim copate, nogavice, dišeče svečke ali pižamo. Če le imam čas, kaj ustvarim tudi sama. V večjih mestih pa so običajno tržnice, kjer ponujajo domače izdelke, in tam kupim kakšen domači čaj ali med,« pravi Darja Gajšek, voditeljica oddaje Slovenski pozdrav. |
