Žabja svatba in nov pokol pred vrati

Zrak se čez dan že segreje na 10 ali celo 15 °C, a zemlja se čez noč močno ohladi, kar pomeni, da še ni čisto pravi čas za prvo setev. »Lahko kaj posejemo, a dobro je, da gredo na vrtu čez noč prekrijemo s kopreno,« nam je pojasnila dr. Andreja Sušnik z agencije za okolje. Kdaj lahko začnemo brezskrbno vrtnariti, nam povedo tudi – ne boste verjeli – žabe.

Samci čakajo na cesti

Kot nam je pojasnil biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka, žabe prilezejo izpod listja, ko se zemlja segreje na pet stopinj. »Velja tako rekoč za vse dvoživke: ko nočne temperature nekaj večerov ne gredo pod pet stopinj, nastopi njihov čas. Če ob tem še dežuje, se pojavijo množično.« In kje jih najprej opazimo? »Žal vsako leto praviloma na istih cestnih odsekih. Rjave žabe in krastače ter pupki se iz svojih zimskih zavetišč odpravijo k stoječim vodam, kot so večje mlake, ribniki, mrtvice...« Toda narava se je tudi tukaj poigrala z nami. Nepoučeni mislimo, da žabe masovno prečkajo cesto, ko se pripelje avto in pod gumo naredi mljac, pljask ali kaj podobnega. Pa so stvari precej bolj zapletene.

»V množici prebujajočih se žab izpod listja je precej več samcev kot samic,« razloži Klenovšek. »Mislimo si, da žabe hitijo k mlakam, da bi se po dolgem zimskem spanju najedle, pa ni tako, nagonsko najprej poskrbijo za zarod. Zato jih samci čakajo na poti do mlake, na čim bolj brisanem prostoru, cesta je za lov na samičke idealen prostor. Samci tako čakajo na cesti, prihuljeni k tlom, in čeprav gre za neprometno cesto, ko se v nekaj urah pripelje mimo zgolj 10 avtomobilov, je smrtnost med čakajočimi samci praviloma zelo velika.«

Zakaj hitijo odložiti svoja jajčeca? »Gre za naravni ciklus, tako imajo nasledniki do naslednje zime dovolj časa za celoten razvoj od jajčeca do odrasle živali.«

Nevarne zlate ribice

Evolucija in ravnovesje v naravi sta zapletena reč. Navadnim smrtnikom običajno ni čisto jasno, kako izginjanje žab povzroči izsušitev mlake ali celega močvirja. Pa se pred našimi očmi dogaja prav to. Žabe se namreč prehranjujejo z algami, mrčesom, ribicami, same pa so hrana štorkljam, čapljam, ujedam, lisicam, vidram, kačam... Če žabe izginejo, se drugi organizmi čezmerno namnožijo ali izginejo, zlasti pa se mlaka ali ribnik začne zaraščati in izsuševati.

Klenovšek poudarja, da žab v Sloveniji seveda nimamo preštetih tako natančno kot ptic: »Število oziroma pogostost žab deloma ugotavljamo s preštevanjem mrestov na vodni gladini. Sicer pa menimo, da je število žab v zadnjih 20 letih upadlo za 30 odstotkov.«

Njihovo število silovito upada tudi zaradi regulacije vodotokov in kemičnega onesnaženja, zaradi česar so dvoživke najbolj ogrožena skupina na svetu.

Pri regulaciji in urejanju malih potokov in mlak gre predvsem za to, da ne nastajajo nove mrtvice, novi mali rokavi, kamor bi se lahko naselile.

»Mlake pa neredko uredimo tako, da vanje naselimo zlate ribice, ker se nam zdi lepo. A v resnici zlate ribice požrejo mrest in žabjega zaroda ni več.«

Krastača in rjava žaba

V Sloveniji živi kar več vrst žab. »Ceste so nevarne predvsem za rjavo žabo, krastačo in pupka. Vse te tudi prenašamo na drugo stran, medtem ko zelena žaba in plavček nista v taki nevarnosti. Prva živi v obrežnem pasu jezer, ribnikov in mlak in v počasi tekočih rekah z bogatim rastlinjem v gozdnih mlakah, drugi pa živijo v prekmurskih močvirjih, na Ljubljanskem barju in v Krakovskem gozdu,« pove Klenovšek.

V Kozjanskem parku letos že 15. leto zapored ob cesti mimo ribnika Trebče postavljajo ograjo, ki živalim preprečuje prehod ceste. »Ko bodo sekulje, rosnice, krastače, navadni in planinski pupki prišli, jih bomo dvakrat na dan ročno prenesli čez cesto.«

Akcijo želijo razširiti še na druge lokacije v Kozjanskem parku, ta na območju Obsotelja, Podsrede in Podčetrtka obsega 206 kvadratnih kilometrov.

»Kakšen odnos imamo do žab, teh neskončno pomembnih koristnih bitij, krastača, denimo, na vrtu poje gole polže, ki nam grizejo solato, govori dejstvo, da so se pozivu na pomoč pri prenašanju žab čez nevarne odseke cest odzvali le planinci iz Trbovelj.«

Klenovšek poziva voznike k obzirni vožnji. Če pa kdaj v okolici doma zvečer naredite še sprehod ob cesti ter čez njo v vedru prenesete žabje svate, bo spanec še toliko lepši. Kajti žabja svatba je tu. Žal z njo tudi nov pokol.