VELENJE – Že marca smo pisali, da se bo gostinec Jože Hribar pritožil in da 104,32 evra kazni ne namerava plačati. Zdaj si lahko oddahne, kajti prekrškovni postopek zaradi žalitve policistov na facebooku – zaradi komentarja o njihovem posredovanju na rokometni tekmi z Ukrajino v Rdeči dvorani, imel jih je tudi za klovne – se je zanj ugodno končal.
Policijska postaja Velenje je po zahtevi Hribarjevega odvetnika Darka Repenška za sodno varstvo sama odpravila plačilni nalog in ustavila postopek, kar po zakonu seveda lahko stori.
In še nekaj je zmotilo Hribarja. Ker je navedbe napisal na družabnem omrežju, ki je zaprtega tipa (zaprta skupina), ga je nekdo iz kroga skupine moral zašpecati. Gostinec je vpregel svoje sile in ugotovil, da ga je policistom naznanil županov sin, tudi sam gostinec. Hribar ugotavlja, da očitno ni šlo le za domnevno žalitev, ampak tudi za svojevrsten konkurenčni boj med velenjskimi ponudniki gostinskih storitev.
Odvetnik Repenšek pa o zadevi pove: »Policija zadeve sploh ni dala naprej na sodišče, so kar sami popravili in spremenili odločitev, kar imajo pravico. A so dolgo razmišljali, očitno so si vzeli čas za razmislek, se najbrž še posvetovali s kom in se naposled odločili. Lahko rečem, da je njihova odločitev vsekakor skladna s pravili stroke, zato jim strokovnosti kajpak ne odrekam. V sklepu so v obrazložitvi napisali, da je pritožba utemeljena, ne podajajo pa razlogov oziroma pravnih razlag. S tem so povedali vse. Za nas je ta primer zaključen.«
Ko je prisopel užaljeni policist
Čeprav se ga je nadejal, se je prazničnega darila seveda razveselil tudi Hribar: »Natančno to sem pričakoval. Že od začetka mi je bilo absurdno, vleklo se je in osem mesecev so potrebovali, da mi sporočijo, da iz vsega ne bo nič. Več kot slutil sem, bolj ko je mineval čas, bolj je bilo jasno – kajti če dobiš kazen, se to zgodi veliko prej.«
Hribar je svoje videnje dogodkov s parketa Rdeče dvorane na družabnem omrežju imel objavljeno samo eno uro, a že v tem času je k njemu v lokal prisopel užaljeni policist in ga pobaral, kaj vendar mu je bilo tega treba.
Vseskozi pravi, da je pisal v afektu, in to, kar je navedel, so se pogovarjali že gledalci na tribunah, in da nikakor ne gre za žalitev, temveč zgolj za opazko.
»Če ste gledali tekmo, ste videli, da so se poleg rokometašev tepli tudi gledalci in varnostniki. Policisti so se pretepaški gruči približevali omahljivo. Vtis ste imeli, kot bi gledali počasni posnetek. S tribun so se jim smejali. Do gruče so prišli, ko je bilo že vsega konec,« je dejal marca, ko je naokoli še hodil s plačilnim nalogom v žepu. Vendar se mu je zdelo smešno, da so mu kazen izrekli zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju, kamor so organi pregona na hitro uvrstili tudi facebook.
Pravna distinkcija
Repenšek pojasnjuje, da ob žalitvah na družabnih omrežjih trčimo v pravno distinkcijo. Kakor je znano, obstajajo odprti in zaprti profili. Pri odprtih bi lahko govorili o javnem prostoru, pri zaprtih skupinah, kjer je mogoče vstopiti in sodelovati samo ob predhodni uporabi gesla ali šifre, pa ne: »Geslo ima v tem primeru vlogo ključa stanovanjskih vrat, kamor ne more vsakdo. Kar se pogovarjajo za zaprtimi vrati, v stanovanju, ki je zaseben prostor, zato ne more biti javno. Okoli tega primera je bila v dvomih tudi informacijska pooblaščenka. Ni se mogla dokončno opredeliti, saj gre očitno za precedens.«
