V Trenutkih tišine za Prešerna je 7. februarja 1992 pred spomenikom v gaju profesor France Drolc izpostavil, da so prav v dneh njegove selitve v Kranj pri Blazniku v Ljubljani že stavili prve pole Poezij. »Knjige, ki je knjiga nad knjigami,« jo je povzdignil v enem od svojih dvajsetih nagovorov v gaju.
V Kranju sta ime in priimek prvega med pesniki javno ali uradno uporabljena približno petnajstkrat. Začnimo z našo prihodnostjo. Na Zlatem polju sta Osnovna šola Franceta Prešerna in Gimnazija Franceta Prešerna. Na Kidričevi cesti. V razmislek! Da bi bila tu Prešernu izkazana popolna čast, bi cesto lahko posvetili očetu Borisa Kidriča, slovenskemu literarnemu zgodovinarju in prvemu prešernoslovcu pri nas dr. Francetu Kidriču (1880–1950). Bil je utemeljitelj znanstvene literarne zgodovine ter je proučeval predvsem starejšo slovensko književnost in pesništvo Franceta Prešerna ter Stanka Vraza. Leta 1950 je prejel tudi Prešernovo nagrado.
Na datumsko enkratni dan 12. 12. 2012 je vlada na predlog ministra dr. Žiga Turka izločila gimnazijo iz centra ESIC Kranj in jo s 1. 1. 2013 oblikovala kot enovito in samostojno šolo z imenom Gimnazija Franceta Prešerna. »Kar se tiče imena,« je bila iskrena ravnateljica, profesorica Mirjam Bizjak, »sploh nismo imeli nobene besede pri tem. Bili pa smo veseli, da smo lahko samostojno zadihali. To smo si res želeli. Ime se nam je zdelo logično, saj je naša soseda OŠ Franceta Prešerna.« V petek so imeli v tej srednji šoli z znakom, v katerega je vpet klobuk idej, akademijo za vso trenutno generacijo.
Da bomo popolni pri opisu vsebine lokacije, dodajmo, da v gimnaziji vadi APZ Franceta Prešerna. Zbor, ki je dopolnil 45 let, spada v vrh slovenske zborovske glasbe. Že od 1983. poje na predvečer kulturnega praznika v Prešernovem gaju.
V parku v stičišču osrednje Bleiweisove ceste in Ceste Staneta Žagarja stoji spomenik dr. Janezu Bleiweisu pl. Trsteniškemu, očetu slovenskega naroda. Po ugotovitvah dr. Bernarda Nežmaha je imel pri njem status časopisne zvezde. Če ne verjamete, si vzemite čas in proučite prvo desetletje Novic po letu 1843. Prešernove pesmi so polnile njihove naslovnice.
Ob Gregorčičevi ulici in Koroški cesti se vprašujemo: bo danes kdo od številnih primorskih in koroških Kranjčanov recitiral na katerem koli prizorišču Prešernovega smnja Gregorčičevo pesem ali pesem Andreja Kokota? Povezuje ju Stritarjeva ulica, poimenovana po avtorju znamenitega eseja o Prešernu v Klasju leta 1866. Vse skupaj se prevežejo na Slovenski trg. Na številki ena domuje občinska uprava. Župan Vitomir Gros je 1998. začel projekt Prešernova pot v svet, Mohor Bogataj pa ga je nekaj časa nadaljeval. Izbrane Prešernove pesmi z izvirnimi spremnimi besedili so izšle v osmih knjigah dvojezično v slovenskem ter nemškem, italijanskem, angleškem, francoskem, hrvaškem, slovaškem, ruskem ali španskem jeziku. Nekatere tudi v ponatisu. Še jih je mogoče kupiti v Prešernovi ali v Kranjski hiši v Kranju ter nekaterih knjigarnah po Sloveniji.
Z iztekom Gregorčičeve ulice, ob kateri stoji mogočna Mestna knjižnica z izpisanim Prešernovim verzom na pročelju in izjemno zbirko Prešerniana z več kot 400 deli, se začenja naslednji ulični sklop slovenskih ustvarjalcev. Rudolf Maister ima trg, France Prešeren, Ivan Tavčar, Simon Jenko in Ivan Cankar ulice, prav na koncu je še Trubarjev trg. Tako ali drugače se vežejo na Glavni trg. Tu je drugo jedro kranjskih, s Prešernom povezanih ali po njem imenovanih kulturnih ustanov. Prešernova hiša na Prešernovi ulici 7, Galerija Prešernovih nagrajencev na Glavnem trgu 18 ter Prešernovo gledališče na številki šest. Pred njim stoji med Grosovim županovanjem obnovljeni Prešernov spomenik Frančiška Smrduja. Če smo lahko prebrali pobudo svetnika mag. Draga Štefeta, da je treba zvečer zaklepati Prešernov gaj in zagotoviti pieteto spominskemu prostoru, pa sprašujemo, kdo bo poskrbel, da po granitnem podstavku spomenika ter granitnih stopniščih gledališča ne bodo divjali rolkarji in delali škode? Bo za to potrebna novodobna Prešernova brigada, ki je dala ime trgu na Planini III, ali bodo na neprimerno ravnanje nadobudnežev opozorili lanski prejemnik velike Prešernove plakete, Zveza ustvarjalnih društev Kranj, ter prejemnika male plakete Marko Tušek in SKPD Sv. Sava?
Slovencev po vsem svetu
V precep smo vzeli enajst letošnjih koledarjev. Današnji, 8. februar, opredeljujejo predvsem kot slovenski kulturni praznik, z redko dodanim Prešernov dan. Zanimivo. Uradno je ta prvi praznik Republike Slovenije v letu zapisan kot Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. Počastite ga z zastavo Slovenije ter ob njej izobesite slovensko narodno belo-modro-rdečo tribarvnico, ki je bila kot taka sprejeta še za časa Prešernovega življenja v Kranju. To je dejansko praznik Slovencev po vsem svetu. Zato smo tudi izpostavili narodno zastavo, ki jo lahko izobesijo v tujini, tudi če tam ni na obisku uradni predstavnik naše države. V mestu je pesnikovo ime uradno uporabljeno približno petnajstkrat.