Po povprečni temperaturi v Ljubljani (21,5 ° C) se uvršča na 5. mesto najtoplejših poletij (za poletji 2003, 2015, 2012 in 2013), čeprav temperatur nad 35 stopinj ni prineslo. Zanimivo je, da v prejšnjem stoletju tako toplega poletja sploh ne beležimo.
Napoved Po torkovi osvežitvi se bodo temperature v prvih dneh septembra spet dvignile nad 25 stopinj C. V sredo in v četrtek bo pretežno jasno, nekaj več spremenljive oblačnosti bo v hribovitem svetu. Vremenski obeti do 6. septembra Od četrtka do nedelje kaže na dokaj sončno vreme z občasno povečano oblačnostjo. Verjetnost za popoldanske plohe ali nevihte bo nekoliko večja v hribovitih predelih države, največ sonca pa bo ob morju. Popoldanske temperature se bodo v notranjosti gibale okoli 25, na Primorskem do 30 stopinj C. Jutra bodo ponekod po nižinah lahko meglena. V nedeljo se bo verjetnost za popoldanske plohe in nevihte povečala. V ponedeljek in torek kaže na spremenljivo do pretežno oblačno vreme s krajevnimi padavinami. |
Avgusta le dvakrat nad 30 stopinj
Poletje se je začelo s pretežno deževnim vremenom in količina dežja je večinoma krepko presegla mesečno povprečje. Vročinskih ekstremov ni bilo, saj so se temperature dvignile do največ 35 ° C, pa še to le izjemoma in redkokje, predvsem na Goriškem.
Prvi vročinski val je Primorsko zajel med 22. in 26. junijem, drugod po Sloveniji pa so se v tem obdobju temperature zraka okoli 30 ° C pojavljale le v kratkih obdobjih, za največ dva do tri dni. Po kratki osvežitvi se je med 29. junijem in 2. julijem znova segrelo nad 30 stopinj, nato med 8. in 13. julijem še trikrat in med 18. in 24. julijem šestkrat. Vroča sta bila tudi zadnja dneva julija.
Avgusta je bilo nad 30 °C le dvakrat (4. in 15. avgusta), med 10. in 12. avgustom pa je Slovenijo oplazil hladen zrak, ko so bile najvišje dnevne temperature le okoli 20 stopinj. V najhladnejšem jutru tega poletja (12. avgusta) so temperature večinoma padle pod 10 ° C.
Poletnih krajevnih neurij je bilo ob takem tipu vremena po Sloveniji razmeroma precej. Predvsem so bili ob nevihtah dokaj pogosti močni nalivi in sunki vetra, ponekod pa je padala tudi toča. Prave osvežitve smo bili deležni le sredi julija in sredi avgusta.
Količina padavin, ki je junija marsikje po Sloveniji tudi do 50 odstotkov presegla povprečje za ta mesec, je julija večinoma ostala pod dolgoletnimi povprečnimi vrednostmi, pa tudi avgust bo kot kaže nekoliko presuh. Večjih poplav ali suše v tem poletju ni bilo.
Kljub nihanju vroče
in visoko izhlapevanje
Ne glede na poletno nihanje temperature je povprečna temperatura poletja tudi letos precej nad dolgoletnim povprečjem. Do 22. avgusta smo v Ljubljani imeli 18 vročih dni (štiri junija, 12 julija in dva avgusta), a nikoli več kot pet zapored. Najbolj vroče je bilo 11. julija s 33,7 ° C. Le na Primorskem je bil julij razmeroma vroč in suh.
Lani smo v enakem obdobju v Ljubljani kar devetkrat izmerili temperaturo nad 35 ° C, letos pa niti enkrat. Vroči dnevi sprožajo visoko izhlapevanje. To je bilo kar intenzivno, saj je na travnatih površinah, ki so dobro oskrbovane z vodo, izhlapevanje doseglo tudi pet litrov na kvadratni meter.
Do zadnjega avgustovskega tedna je bilo na Obali 45 takih dni, kar je malo podpovprečno za ta čas na Primorskem. Močno izstopa Goriška, kjer smo v 14 dneh merili višjo evapotranspiracijo, kot je izmerjeno povprečje v letih 1980–2010. Nadpovprečno je bilo število takih dni tudi na Dolenjskem, Koroškem in Štajerskem, blizu povprečja na Celjskem, v osrednji Sloveniji in severozahodni Sloveniji.
Grozdi padajo
in zorenje kasni
Prišel je čas, ki se ga vinogradnik najbolj veseli – čas trgatve. Letošnja sezona je bila v večjem delu Slovenije kar zahtevna za pridelovalce. Vremenske težave so se vrstile.
Začele so se s spomladansko pozebo, izmenično so se vrstili vročina in hlad ter sušna in mokra poletna obdobja, pogosta so bila neurja in toča. To je vplivalo na nadpovprečni pojav rastlinskih bolezni in nastanek škod ter na težke razmere pridelovanja. V primorski vinorodni deželi so začeli pobirati grozdje v zadnjih dneh avgusta, glavnina pa bo stekla v naslednjih dneh. Na Goriškem po prvih ocenah pričakujejo nekoliko boljši pridelek kot lani, na Vipavskem in na Krasu pa nekoliko manj. Tudi kakovosti pridelka dobro kaže, razmeram za trgatev pa prav tako.
Težave so v odkupu, vendar to je že druga tema. Drugače pa je v preostalih deželah, kjer so bile težave s pomladansko pozebo. V Podravju pričakujejo, da bo v povprečju do 50 odstotkov zmanjšan pridelek grozdja, in sicer 30 odstotkov zaradi poletnih toč in spomladanske pozebe in do 20 odstotkov zaradi rastlinskih bolezni.
V primerjavi z letnikom 2015 zorenje v tem času zaostaja za približno 10 dni. Pozeba je namreč povzročila, da je marsikje trta cvetela dvakrat, zaradi tega bo tudi dozorevanje neenakomerno. To bo precej oteževalo trgatev, saj bo treba večkrat trgati, s tem bodo povečani stroški trgatve. Tudi zaradi odbiranja gnilega ali manj zrelega in po boleznih prizadetega grozdja bo delo zahtevno. Podobne težave so imeli in jih še bodo imeli tudi drugje po Sloveniji.
1. september 2015
Rekordno vroč začetek septembra. V Ivanjkovcih pri Ormožu so namerili 34 °C, v Mariboru 33,5, v Novem mestu in Murski Soboti 33,1 in v Ljubljani ter Šmartnem pri Slovenj Gradcu 31,6 °C.
Kaj postorimo v prvih dneh septembra?
• Redno spremljajte dozorevanje grozdja in upoštevajte nasvete strokovnih služb ter vremensko napoved. V sončnem jesenskem obdobju se sladkorna stopnja v grozdju lahko še poviša.
