Legenda pravi, da je pred več tisoč leti nekje na ravnici Osrednje Azije človek ujel sokola. Da bi spoznal duha divje ptice, ga je hranil in udomačil, nato pa izpustil na prostost. Svoboden se je sokol dvigal vedno višje pod oblake, dokler pod seboj ni ugledal plena in ga v strmoglavnem naletu ulovil. Vendar z ulovom ni odletel, ampak je čakal človeka, da bi ga delil z njim. Tako se je pred davnimi časi rodila umetnost in znanost sokolarstva.
Sokolarska koračnica
Pred dnevi so sokolarji na kmetiji Klobasa v Okoslavcih, kjer je potekala 10. skupščina Sokolarskega društva Pomurje, prvič slišali krstno izvedbo Sokolarske koračnice. »V njej najdemo sokolarje, sokolarstvo in lov s sokoli, čeprav pri tem poleg njih uporabljamo tudi naše evropske kragulje, ameriške Harrisonove kragulje … Sokol in sokolarstvo sta v pesmi izstopajoča samo zato, ker smo Sokolarsko društvo Pomurja. Koračnica omenja tudi sokolarski prapor, ki ga še nimamo, da bi se z njim lahko enakovredno postavili ob bok lovskim družinam v Sloveniji, saj smo tudi mi člani Lovske zveze Slovenije. Teh je danes več kot 400 in vsaka ima svoj prapor,« je povedal avtor besedila Dušan Žižek, član Komisije za upravljanje z divjadjo pri Lovski zvezi Slovenije.
Sokolarstvo pri nas Številni zgodovinski viri pričajo tudi o dobro razvitem sokolarstvu na območju Slovenije. V drugi polovici 18. stoletja je v Evropi začelo zamirati. Napoleon je na zasedenih ozemljih plemstvu odpravljal privilegije, med katerimi je bil lov visokega leta s sokoli. Lov nizkega leta za preskrbo s hrano pa se je umaknil vedno bolj izpopolnjenemu strelnemu orožju. S tem je bilo v Evropi tudi konec zakonitega varstva ujed, vse so dobile status škodljivcev, ki jih je spremljal v pozna leta 20. stoletja. V zadnjih nekaj desetletjih je sokolarstvo znova začelo osvajati družbo. V samostojni Sloveniji so ljubitelji ujed iz vrst ornitologov in lovcev leta 1995 ustanovili prvo društvo, s čimer je bil narejen začetni korak k ohranitvi stare umetnosti in nadaljevanju 800-letne tradicije sokolarstva na Slovenskem. |
Med sokolarstvo ne spadajo le sokoli, temveč tudi skobci, kragulji, kanje... Kot je povedala Vilma Alina Šoba, predsednica Sokolarske zveze Slovenije, je zanimanja zanj čedalje več, predvsem med mlajšimi. Seveda ne moremo govoriti o množičnosti, saj je sokolarstvo precej bolj zahtevno kot tradicionalni način lova z orožjem. »Delo s ptico ujedo ni enako, kot če imaš doma psa ali mačko, temveč to zahteva celega človeka. To je način življenja, kjer sodelujemo z naravovarstvenimi organizacijami, fakultetami ipd. Svoj način lova in tradicionalni lov poskušamo čim bolj predstaviti in približati mladim, tako na različnih predavanjih kot na taborih in še kje,« je povedala predsednica in se pohvalila, da je njen kragulj tudi že ulovil kakšen plen, zlasti so to fazani in manjša divjad, kot so zajci ipd.
Zgodovina sokolarstva
Ob desetletnici je Sokolarsko društvo Pomurje prejelo listino Lovske zveze Slovenije, njen predsednik Dragan Zemljič pa zlati znak za lovske zasluge. Od ustanovitve zavzeto delujejo na številnih področjih zakonsko urejenega etičnega lova s šolanimi pticami ujedami, skrbijo za ohranjanje naravne populacije ujed v slovenskem prostoru, trudijo se za uporabo do živali prijaznih tehnik šolanja ter širijo kulturo in etiko lova v skladu s sonaravnostjo in etologijo ujed. Pri izobraževanju članov upoštevajo izsledke sodobnega znanstvenega raziskovanja ujed in skrbijo, da vsa vzgoja ujed in uporaba za lov potekata v prijaznem ujetništvu pri človeku. Njihovo delo pomeni popestritev turistične ponudbe v sklopu srednjeveških običajev ob gradovih in širi možnosti turističnega lova.
Do 1200 evrov za mladiča Do 1200 evrov za mladiča Člani Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed morajo opraviti obvezen preizkus znanja, ki zagotavlja strokovno gojitev živali. Poleg dovoljenja mora imeti sokolar primeren prostor za ptice. Pri večini ptic (velikost kragulja ali velikih sokolov) zadošča letalnica s tlorisom najmanj 12 kvadratnih metrov s širino najmanj 2 m in višino 2,5 m. Sokolar mora ptici zagotoviti kakovostno hrano (meso prepelic, piščancev, golobov, podgan ...) in v obdobju sezone vsaj tri- do štirikrat na teden trening in lov. Ima lahko le potomke ujed, gojenih v ujetništvu, zadrževanje prostoživečih ujed v ujetništvu je prepovedano. Sokolarske ptice morajo biti označene z obročkom ali mikročipom, potrdilo o izvoru pa mu omogoča neomejeno potovanje s ptico po vseh državah članicah EU. Cene mladičev ujed so primerljive s cenami rodovniških psov in se gibljejo med 300 in 1200 evri, primerljivi so tudi stroški oskrbe. |
Večina zgodovinskih virov kaže, da so lov s sokoli razvili prebivalci azijskih step na prelomu iz drugega v prvo tisočletje pred našim štetjem. Njegov nastanek je pogojevala življenjska nuja, saj pregledna pokrajina človeku lovcu s takrat še zelo primitivnim orožjem ni dajala dosti možnosti za ulov. S selitvijo narodov se je sokolarjenje počasi širilo, v Evropi so lovili le s kragulji in skobci, sokole pa so začeli uporabljati šele v sredini 13. stoletja. V srednjem veku je sokolarstvo v Evropi doživelo razcvet. Lov nizkega leta s kragulji in skobci, ki je ohranil izvorni namen sokolarjenja, je bil prepuščen nižjim slojem, lov visokega leta pa je bil zaradi visokih stroškov domena plemstva. Slednji je kmalu postal priljubljen način druženja evropske aristokracije, zato je pomembno vplival na politično in gospodarsko dogajanje ter kulturni razvoj tedanje družbe.
