Za tisoč kamionov podrtih dreves

LJUBLJANA – Če je na svetega Andreja (30. november) sneg, potem bo z žitom kreg, so znali povedati starejši občani, ki še niso izgubili občutka, kako deluje narava. »Res je,« pravi agrometeorologinja Andreja Sušnik, »da nenadni sneg lahko mori ozimna žita. Dolga in topla jesen, kakršno imamo letos, prekine in ustavi proces mirovanja in priprave rastline na nizke temperature.«

Meritve kažejo, da je bila prva polovica novembra skoraj povsod po Sloveniji v povprečju za 2 °C toplejša kot običajno. Hkrati je bila celotna prva tretjina novembra skoraj po vsej državi bolj namočena kot običajno. Tako smo tudi letos doživeli poplave, ki so ljudem povzročile enormno škodo, komaj spomladi pa bomo izvedeli, kako sta nihanje temperature in za konec tedna napovedani sneg udarila po žitu.

Vražji november

Po katastrofalnih poplavah 8. in 9. novembra se je zjasnilo in temperature zraka v jutranjih urah so ponekod upadle pod 0 °C, tla pa so bila še vedno topla. To je bil prvi udarec ozimnim posevkom, ki so po Krškem in Ptujskem polju, na Vipavskem in v Prekmurju že živahno zelenili polja.

»Po najnovejših dognanjih vemo, da na poljih, kjer se voda zadržuje več kot štiri dni, obstaja za poljščine, kot so žita, velika nevarnost uničenja pridelka,« pove Sušnikova.

V podzavesti nekako vemo, da je november podoben marcu, ko se kakšen dan že lahko sončimo, a moramo zaradi nenadnega padca temperature spet obleči zimske bunde.

Na Gorenjskem in Koroškem se temperatura novembra giblje med 3 in 4 °C, v osrednji Sloveniji med 4 in 5 °C, na Goriškem in Primorskem pa se plazi okoli 9 °C. »Absolutni temperaturni maksimumi še lahko sežejo nad 20 °C, minimumi pa se lahko tudi v nižinskem delu Slovenije spustijo pod –10 °C. Pri čemer sneg ni nič nenavadnega, saj v večjem delu Slovenije beležimo v povprečju od 8 do 10 dni s snegom.«

Snegolom

Ob ohladitvi v zadnjih dneh oktobra je temperatura zraka upadla do –3 °C. Zabeležili smo prvo jesensko slano, na Goriškem pa se je ohladilo nekoliko pod 0 °C. Relativno močno sneženje ob koncu oktobra je povzročilo precej škode v listnatih gozdovih in marsikje tudi v sadovnjakih. Z območja Škocjana na Dolenjskem in Bohorja poročajo o katastrofalnem snegolomu, kjer je teža snega polagala mogočna drevesa kot vžigalice.

Na kmetiji Klavžar so si morali običajno normalne gozdne poti čistiti z motorno žago, saj so debla ležala križemkražem čez cesto.

Kot pravi gozdar Matjaž Mastnak, je teža snega lomila drevje, ker listje še ni odpadlo. »Drevo čaka dva signala, da odvrže liste, to sta primerno nizka temperatura in kratek dan. Letos je sneg prehitel ustaljeni naravni ritem, padal je moker sneg, ki se je obesil na liste, zaradi česar lahko kloni še tako močno drevo.«

Gre za pravo fizikalno zakonitost: »Vemo, da na kvadratni meter bukovega gozda pride osem kvadratnih metrov površine listov, na katere se obesi sneg.«

Navadni državljani, ki živimo v mestu ali nismo odvisni od gozda, ne vemo prav veliko o snegolomu.

»Značilen je za nižinske listnate gozdove,« poudarja Mastnak in dodaja, da je Slovenija v izjemno neugodnem položaju. Zaradi nizke nadmorske višine po listnatih gozdovih običajno pada moker sneg in snegolom je tu.

Za 10.000 kamionov škode

Kot nam je povedal Zoran Grecs z Oddelka za gojenje in varstvo gozdov Zavoda za gozdove RS, letošnji snegolom pokriva gozdnato območje med Krko in Savo, ki meri 100.000 hektarjev. Po prvih ocenah je škode za 250.000 kubičnih metrov, kar je dobrih šest odstotkov letnega poseka v slovenskih gozdovih.

»... ali 10.000 kamionov lesa!« duhovito pristavi Grecz. Kar je ogromno, hkrati pa nam podatek spet ne pove vse resnice. Če namreč upoštevamo le prizadeto območje med Krko in Savo, je škode za 2,5 kubičnega metra na hektar, kar pa lastniku gozda pomeni 50 odstotkov letnega poseka.

»A tudi to je spet le statistična škoda, ponekod je snegolom kmetom uničil desetletni posek,« opozarja inž. Grecz.

Največ tovrstne škode je Slovenija sicer imela v zimi leta 1996/97, ko je temperatura po dežju čez noč upadla pod ničlo in gozdove okovala v žled. Škodo so ocenili na več kot 1,000.000 kubičnih metrov, sanacija je trajala tri leta.

Snežilo bo

Kot ugotavljajo meteorologi, je letošnje dogajanje zelo podobno dolgoletnemu temperaturnemu režimu novembra, le da gre za dvojni nihaj, drugega bomo namreč doživeli v soboto, ko se bodo temperature spustile pod ničlo in bo sneg pobelil tudi doline.

Letos so se le na Gorenjskem temperature tal v posameznih dneh približale ničli (npr. 18. novembra), še v sredini meseca pa so bile med 5 in 10 °C. Na sprehodu smo lahko opazili cveteti regrat in celo trobentice: »Cvetove so začele ustvarjati tudi vrtnice,« pove Andreja Sušnik. »To pomeni, da zemlja ni pripravljena na upad temperature.« Posevki ozimnih žit so preveč živahno zeleni, slika na polju je bolj podobna tisti spomladi, ko trava ozeleni.

Meteorologinja Tanja Cegnar napoveduje, da bo danes oblačno s padavinami, tudi ponekod po nižinah bo občasno snežilo. Od vzhoda bo k nam pritekal hladnejši zrak in na Primorskem bo pihala zmerna burja. Temperature bodo od –1 do 5, na Primorskem do 8 stopinj C.

V soboto bo večinoma oblačno, a suho. Burja na Primorskem bo nekoliko oslabela. Nedelja bo oblačna s padavinami, po nižinah v notranjosti bo večinoma snežilo. Burja na Primorskem se bo v nedeljo popoldne spet krepila.

V drugi in tretji tretjini novembra smo imeli nadpovprečne temperature. S 1. decembrom se začne meteorološka zima. Kot kaže, bo tudi vreme v začetku meseca zimsko mrzlo, v notranjosti države tudi sneženo. Temperatura se bo po nižinah gibala okoli ledišča.