Za stroj dali 100.000 evrov,
 zdaj so jim ga ukradli

KOČEVJE – Linija za sortiranje embalaže, ki so jo v občini Kočevje leta 2003 kupili v sklopu urejanja deponije in s soglasjem države, ima slabo karmo. Nikoli ni zares delala in tudi zdaj, ko naj bi jo umaknili, so se našli nepridipravi, ki so zgodbo zapeljali po svoje oziroma v svoje žepe.

S soglasjem države

Zgodba se je začela pred desetimi in več leti, ko sta Komunala Kočevje in občina razmišljali o prihodnosti odlaganja odpadkov v tej največji občini v Sloveniji. Nekoč nelegalno odlagališče odpadkov so postopoma uredili in ugotovili, da je na deponiji še dovolj prostora za odlaganje smeti, tako da bi deponija lahko delovala tudi po letu 2008. Toda ta naj ne bi bila le odlagališče odpadkov, ampak tudi zbirni center in center za ravnanje z odpadki.

»Denar za nakup in postavitev linije za sortiranje odpadkov je bil zbran iz okoljske dajatve za odlaganje,« razlaga Marko Kljun, zdajšnji direktor Komunale Kočevje. Država je soglašala z nakupom naprave, postavili so jo na deponiji v Mozlju. Takoj so ugotovili njene pomanjkljivosti: da je npr. trak za sortiranje preširok in bi namesto dveh, treh ljudi potrebovali še enkrat več ljudi ob njenem delovanju.

Še večji problem pa je bil v tem, da je država spremenila zakonodajo in je embalaža postala last družb za ravnanje z odpadno embalažo. To pomeni, da če bi Komunala Kočevje sortirala embalažo, ki jo pripeljejo na deponijo, bi to delala v lastno škodo. »Komunala pripelje embalažo le do zbirnega mesta, tam jih družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzamejo,« razloži Kljun. Prebivalci občin Kočevje in Kostel ločeno zbirajo odpadke že od leta 2001, ko so dobili prve ekološke otoke, od leta 2009 pa Komunala Kočevje zbira ločene frakcije od vrat od vrat.

Kriza klesti tudi odpadke

Kočevska komunala je leta 2008 zbrala blizu 6000 ton odpadkov, potem pa so se te številke iz leta v leto nižale. Lani so jih zbrali manj kot 4000 ton, natančneje 3868. Večina oziroma 53 odstotkov odpadkov so mešani komunalni odpadki, 610 ton je embalaže, 710 ton papirja, stekla, zdravil in drugih nevarnih odpadkov, 517 ton je bio odpadkov.

Tako veliko znižanje količine smeti ni presenetljivo, pravi Marko Kljun: »Posledice krize se vidijo tudi na odpadkih.« Če bi Komunala Kočevje vendarle sortirala zbrane odpadke na liniji za sortiranje embalaže, bi enomesečne količine zadostovale za dan ali dva sortiranja. Sicer bi linija samevala.

A tako je bilo tudi od postavitve linije leta 2004; stala je pod streho in čakala na lepše čase. Lani so na Komunali Kočevje primerjali podatke o odpadkih in ugotovili, da zberejo 610 ton embalaže, oddajo pa je 800 ton. Kje nastane tako velika razlika? »Embalažo shranjujemo na prostem, kjer pa zaradi naravnih danosti, npr. dežja, nastane razlika v teži,« razloži Kljun. Ko na deponijo pripeljejo žimnico ali omaro iz vezane plošče, kjer čakata na odvoz družbe za ravnanje z odpadki, jo namoči dež, odpadki pa so zato težji. S tem so tudi stroški za Komunalo Kočevje večji, saj obdelavo plačujejo na tono.

Rešitev je streha za deponiranje embalaže. Graditi ne morejo, saj občina Kočevje nima sprejetih novih prostorskih aktov, zato so sklenili, da prodajo neuporabno linijo za sortiranje embalaže, ki je bila pod streho. Linija, ki je bila prvotno vredna več kot sto tisoč evrov, je bila letos ocenjena na 32.000 evrov. Toda na ponudbo za prodajo se je javilo le eno podjetje in ponudilo neverjetnih 4000 evrov. »Zato smo sklenili, da linije ne prodamo, ampak razstavimo in počakamo na boljše čase, ko jo bo kdo potreboval,« razloži Kljun.

Škoda veliko večja od izplena

Konec prejšnjega meseca so začeli demontažo, vendar tako, da bi lahko linijo brez večjih težav spet sestavili. Potem je prišel vikend. »Ko so zaposleni v ponedeljek prišli na deponijo, so ugotovili, da je nekdo ukradel dve paleti, na kateri so bili zloženi manjši kosi.« Izginila je tona do dve železa. Ocenjene škode je za okoli 4000 evrov, saj bi toliko stali deli, če bi jih naredili še enkrat. Tatovi za tono železa dobijo od 130 do 150 evrov, torej so dobili največ 300 evrov za obe ukradeni paleti.

»Za nikogar ne morem reči, kdo je bil,« pravi Kljun. Toda na deponiji imajo vseskozi težave z Romi, ki tudi če ne smejo, hodijo po njej in brskajo po smeteh. Pred nekaj meseci so celo napadli varnostnika in mu iz roke zbili telefon. V Kočevju, kjer so pred letom in pol postavili štiri zabojnike za zbiranje tekstila, je ostal le eden – tisti, ki stoji pri policijski postaji. V preostale so vdirali in v režo vtikali otroke, da so potem iz zabojnika metali obleke … »Tam, kjer nimajo Romov, ne vedo, o čem govorim, ker teh problemov preprosto ne poznajo,« pravi Kljun.

Morda še zanimivost: celotno območje deponije v Mozlju je ograjeno in ima dva urejena vhoda. Tatovi železa so vrata ograje za sabo lepo zaprli in celo povezali z verigo.