LJUBLJANA, BRUSELJ – Poslanec SMC dr. Dragan Matić je ob prazniku dela kot predsednik odbora državnega zbora za kulturo objavil posebno poslanico delovnemu ljudstvu, lahko bi tudi rekli, armadi zgolj prekarno (zgolj za določen čas) zaposlenim mladim Slovenkam in Slovencem, saj je prav v zvezi s slednjimi, ki jih je pri nas menda vse manj, pohvalil Cerarjevo vlado: »Trend padanja števila brezposelnih daje 1. maju pomembno težo, še posebno ob uresničitvi nabora ukrepov vlade za povečanje zaposlitvenih možnosti mladih. 50.000 manj brezposelnih mladih v tem mandatu je velik dosežek, tako kot vlada morajo tudi sindikati zasledovati cilj povečanja zaposlitvenih možnosti mladih v Sloveniji...« In še: »Zato pozdravljam in podpiram vse ukrepe vlade za mlade, od zakona o vajeništvu, kot del strategije v boju proti brezposelnosti mladih, do milijonskih finančnih spodbud vlade, namenjenih mladim in njihovim zaposlitvenim možnostim. Vlada je namreč do zdaj namenila 300 milijonov za hitro aktivacijo in prehod mladih po šolanju na trg dela ter 27 milijonov evrov za zaposlovanje več kot 5000 mladih za nedoločen čas.« Tako zelo enostavno in pohvale vredno pa vse skupaj žal le ni. Če smo, na primer, prebrali tvit, ki ga je nekdo objavil na družbenem omrežju twitter, smo lahko odkrili, zakaj vse ni tako rožnato. Resnicoljubno je namreč objavil: »Zakon o vajeništvu – brezposelni, ki jih zavod za zaposlovanje napoti v vajeništvo, se ne vodijo več v evidenci brezposelnih. Nateg.«
Pa saj smo na prvem mestu
Imate prav, kljub temu da nas piarovci in tako imenovani spin doktorji poskušajo iz dneva v dan (spet in spet) zavajati s hvalospevi na račun oblastnikov, smo v teh dneh lahko slišali ali prebrali, na kaj je opozoril evropski statistični urad Eurostat. Točno, ugotovil je, da je na območju celotne Evropske unije prav v Sloveniji še največji delež mladih, ki, če že imajo delo, delajo kvečjemu na podlagi pogodb za določen čas. Kar 74-odstotni delež! Šele potem pridejo, denimo, na vrsto Španija (z 72,9-odstotno stopnjo), Poljska (s 70,7-odstotno), Portugalska (s 66,3-odstotno), Hrvaška (s 64,6 odstotno) itn.
V redu, bo ob tem morda pomislil kak nepopravljiv naivnež, toda to velja samo za mlade slovenske iskalce zaposlitve. Bilo bi krasno, če bi bilo tako. Četudi si je EU s Strategijo Evropa 2020 kot ključni cilj zadala najmanj 75-odstotno zaposlenost v starostni skupini med 20 in 64 leti – sedem držav članic EU (Češka, Nemčija, Estonija, Litva, Švedska, Irska in Latvija) je ta cilj že doslej doseglo –, si je, če si želimo naliti čistega vina, pač treba priznati, da so v starostni skupini med 20 in 64 leti največjo rast zaposlenosti lani doseg(a)le Madžarska, Slovaška, Češka, Španija, Litva in Malta. Za Slovenijo pa so za to pristojne evropske ustanove za zdaj napovedale, da bo bržda leta 2020 dosegla 75-odstotno stopnjo zaposlenosti v omenjeni starostni skupini.
Zakaj pa potem o takšni (ne)-uspešnosti slovenske socialne države skoraj nihče ne piše ali govori? Zakaj pri nas le redke črne ovčke med komentatorji razmer na domačem trgu dela zaskrbljeno opozarjajo na nedvomno zelo resne zagate najmlajših iskalcev zaposlitve za nedoločen čas in, kot smo se lahko prepričali, tudi brezposelnih v starostni skupini od 55. do 64. leta? Resnici na ljubo, četudi so pri nas kritični komentatorji res vse bolj redki, še vedno stoično opozarjajo, da je v Sloveniji stopnja brezposelnosti predvsem politična kategorija in da naši oblastniki sklicevanje na to stopnjo po potrebi demagoško (zlo)uporabljajo, ko jim pač prav pride.
Primer slabe prakse
Se je pa na trditev ministrice Kopač Mrakove, češ da so razmere pri nas danes, »tudi zaradi sheme jamstev za mlade, kar nam priznava tudi Evropska komisija«, bistveno boljše kot do leta 2013, denimo, odzvala tudi nekdanja podpredsednica državnega zbora, evropska poslanka Romana Tomc (SDS/EPP). Tomčeva se namreč ne strinja z ministrico: »Žal so dejstva precej drugačna. Na srečo brezposelnost med mladimi v Sloveniji ni bila nad povprečjem EU, se je pa zato klavrno končala ministričina »borba za evropska sredstva«. Slovenija si je po sredstvih, ki si jih je priborila za izvajanje YEI (Pobude za zaposlovanje mladih) med tistimi državami članicami EU, ki so za izvajanje YEI prejele najmanj sredstev. Tretjič, še najbolj skrb vzbujajoči so podatki o uspešnosti izvajanja tega programa, saj povedo, da je bilo njegovo izvajanje pri nas izjemno neučinkovito. Takšno zavajanje naše ministrice je nesprejemljivo!« Na podlagi katerih podatkov pa je Tomčeva takšnega mnenja? Naj naštejemo: na podlagi podatkov Evropskega računskega sodišča, ki je pripravilo evalvacijo programov Jamstvena shema za mlade in Pobude za zaposlovanje mladih ter po podatkih Evropske komisije in ECORYS. Pri predstavitvi učinkov YEI v Evropskem parlamentu je bil poleg tega prav slovenski program Prvi izziv zaradi njegove neučinkovitosti izrecno predstavljen kot primer slabe evropske prakse. Zakaj? Za program je bilo po podatkih ECORYS in Evropske komisije sicer res namenjenih 9,2 milijona evrov, vključenih je bilo 1897 mladih, vendar pa jih je le 28 tak program tudi uspešno končalo in samo štirje izmed teh naj bi na koncu dobili zaposlitev.
| Bi bili lahko še uspešnejši? Jasno, tudi naša ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak in njena ekipa sta se pred prvomajskimi prazniki ponosno pohvalili zaradi svojih zaslug za občutno izboljšanje razmer na slovenskem trgu dela. Zakaj? Ker je bilo statistično gledano zaposlovanje brezposelnih državljank in državljanov v zadnjih dveh letih številnejše (uspešnejše) in ker so bile precej večje tudi možnosti vključevanja brezposelnih v programe spodbujanja zaposlitev. Ministrica Kopač Mrakova je v zvezi s tem izrecno poudarila, da je bilo po zadnjih podatkih lani v Sloveniji kar 13 odstotkov manj brezposelnih kot eno leto prej. Pa ne samo to, prav na pobudo mladih so na ministrstvu začeli pripravljati tudi nov ukrep, s katerim naj bi spodbujali zaposlovanje mladih za nedoločen čas. Bravo. |
