LJUBLJANA – Videti je bilo vse tako preprosto, skoraj neverjetno idilično: država se je odločila, da bo še posebno, dodatno velikodušna do tistih, ki so se v šolskem letu 2015/2016 kot novopečeni dijaki pripravljeni začeti izobraževati za opravljanje deficitarnih poklicev, na primer peka, slaščičarja, mesarja, elektrikarja, mehatronika operaterja, izvajalca suhomontažne gradnje, slikopleskarja. Že na prvi pogled tako rekoč neverjetna velikodušnost države. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije je namreč julija letos objavil razpis in v njem navedel, da se vsi zainteresirani (vsi potencialni bodoči prejemniki takšnih štipendij) lahko nanj prijavljajo od 24. avgusta pa vse do dneva, ko bodo sredstva za štipendije za deficitarne poklice, ki so na voljo, porabljena, vendar najpozneje »do vključno 30. oktobra 2015«. Vloga za prošnjo za dodelitev te štipendije – po načelu strogo linearne uravnilovke: kdor bo pač izbran, bo vsak mesec prejemal sto evrov – naj bi 24. avgusta zjutraj objavili na spletni strani omenjenega sklada, se je glasilo pojasnilo, navedeno v razpisu, kandidati jo bodo sicer lahko osebno prevzeli tudi na sedežu sklada: »Vlagatelji, katerih vloge bodo izpolnjevale pogoje iz javnega razpisa, bodo za štipendiranje izbrani po vrstnem redu prispelih popolnih vlog, glede na datum in uro vložitve posamezne popolne vloge, do porabe sredstev.« Ja, videti je bilo vse tako zelo zelo preprosto.
No, komaj je bila vloga za takšno štipendijo 24. avgusta na voljo na spletni strani javnega sklada, se je zapletlo: zaradi nenavadno velikega števila tistih, ki so nameravali prevzeti vlogo kar prek spleta (spletno stran je vsako sekundo obiskovalo po 200, celo po 500 potencialnih prosilcev za štipendijo!), se je preobremenjena spletna stran zaradi tehničnih težav na mah sesula. In direktor javnega sklada Franc Pristovšek je potem hitel pojasnjevati, da tako množičnega obiska prek spleta žal res niso mogli predvideti, da pa se bo tako in tako mogoče na razpis prijaviti še vse do konca oktobra.
Od štipendij do prenove voznega parka
Do konca oktobra? To, seveda, ne drži. V skladu za štipendije za deficitarne poklice je le milijonček dvesto tisoč evrov, kar pomeni, da lahko država med dijake razdeli vsega skupaj največ tisoč štipendij. Upoštevati je prav tako treba, da gre za štipendijo, za pridobitev pravice do katere prosilcem (njenim poznejšim prejemnikom) ni treba izpolnjevati zahtevnih dohodkovnih cenzusov ali drugih strogih pogojev. Nekateri so zato že vnaprej z razlogom opozarjali, da je najmanj nenavadna politična odločitev, po kateri se bodo te štipendije podeljevale v skladu s pravilom, da kdor prej pride (komur se uspe prej prijaviti na razpis), prej melje (si lahko zagotoviti štipendijo). Če so nekateri to prej še zaman primerjali z burlesko, je zdaj (še posebno po tistem, kar se je zgodilo 24. avgusta) lahko vsakomur jasno, da gre čisto zares za politično nekorektno farso. Kot vse kaže, je bila kvota prejemnikov takšne štipendije v šolskem letu 2015/2016 očitno dosežena že 24. avgusta dopoldne. Vse druge lepe obljube so zgolj odvečno leporečje oziroma populistično sprenevedanje.
Če preskočimo k neki drugi temi, ki naj ne bi bila povezana s podeljevanjem štipendij za deficitarne poklice, mogoče pa kljub vsemu je: dandanašnji je vladni protokolarni vozni park prav gotovo že potreben prenove. To je res. No, najbrž ne tako zelo kot vozni parki policije, carine, različnih inšpektoratov itn., zagotovo pa niti vladnemu prenova ne bi škodila. Najpomembnejše predstavnike vsega ljudstva (najvidnejše predstavnike ožjega vrha izvršilne veje oblasti) je, kot je slišati, več kot upravičeno strah, da bi jih zaradi zastarelosti oziroma izrabljenosti lahko med službeno vožnjo nevarno pustili na cedilu njihovi jekleni konjički. Bolj upravičeno kot policiste, carinike, inšpektorje?
Kakor koli, vlada se je že odločila, da bo prenovila svoj vozni park, da bo zato, ker smo v krizi, dala le dobrih 480.000 evrov. Bog je, kot se glasi ljudska modrost, najprej sebi ustvaril in lično uredil brado: tako bo tudi naša vlada kupila devet dragih novih protokolarnih vozil. Samo za novega falcona, pardon, beemveja 740 xdrive z več kot 320 konjskimi močmi, ki ga bo poslej uporabljal domnevno iz etičnih razlogov zelo skromni premier dr. Miro Cerar, bo vlada odštela 84.000 evrov. »Malenkost,« bi najbrž z levo roko ob tem zamahnil klepto(aristo)kratski sir Oliver, junak stripa o Alanu Fordu. No, vlada se je za Beemvejevo limuzino odločila, ko je ugotovila, da audi A8, ki bi stal več kot 140.000 evrov, glede na vse le ni konkurenčen oziroma da bi bil predrag. Pa še osem milimetrov prekratek bi menda bil glede na zahtevna pričakovanja vlade in njenega predsednika. Celih osem milimetrov. Ne, to žal ni šala.
Predragi beemve za štipendije? Če predsednik vlade dr. Miro Cerar ne bi bil tako neskromen (zahteven, izbirčen) in bi se bil pripravljen prevažati, na primer, v različici Renaultove lagune, ustrezno prilagojeni za njegove potrebe – konec koncev so Renaultova vozila naše gore listi, saj jih proizvajamo v Sloveniji, a ne? –, bi lahko razliko, ki bi jo vlada s tako razumno potezo privarčevala, namenili celo za štipendije za dijake, ki se izobražujejo za opravljanje deficitarnih poklicev. Kolikokrat po sto evrov, ki jih bo en tak dijak prejemal vsak mesec, bi lahko privarčevali, če bi naša politična vrhuška končno dojela, da Slovenije le ni mogoče primerjati z Združenimi arabskimi emirati. |
