Modrooki svetlolasec z Dolenjskega je vesel, da so oglasni spot italijanskih prvakov, ki so ga posneli pred dobrimi tremi meseci, končno predstavili javnosti. Ko so nehali snemati, so mu namreč zabičali, da o njem vse do objave ne sme govoriti.
Do tega sanjskega projekta je 24-letnemu Tomiju Mihičincu pomagal naš uveljavljeni kaskader Rok Cvetkov, ki ga je poklical po nastopu v šovu Slovenija ima talent. Tomi se v šov ni uvrstil na avdiciji kot večina tekmovalcev, temveč so ga ustvarjalci povabili k sodelovanju. Prebil se je do polfinala. Cvetkov mu je ponudil sodelovanje v egipčanski nadaljevanki, ki so jo snemali tudi pri nas, in tako se je Tomi znašel v televizijski seriji Bab El Khalek v vlogi terorista. Sledil je kaskaderski nastop v danski reklami, ko je spoznal tudi ekipo, ki je z nogometnim klubom Juventus pripravljala oglasni videospot za glavnega sponzorja, izdelovalca avtomobilov Jeep.
Tomija so izbrali med 600 kandidati, na snemanje v Torino s staro damo, kakor ljubkovalno rečejo Juventusu, so po Tomijevem posredovanju povabili tudi njegovega prijatelja, plesalca Edija Čineja.
Prvi dan snemanja so vloge nogometašev prevzeli statisti, naslednji dan, ko je bilo vse natrenirano, pa so prišli še zvezdniki. Po snemanju oglasa, v katerem je Tomi vratolomno skakal in hodil po rokah, nogometaši niso bili prav nič zvezdniški: z veseljem so se mu podpisali v spomin, z mnogimi se je fotografiral. O plačilu ni hotel ničesar razkriti. »Vse, kar počnem, počnem zaradi svojega veselja, ne zaradi denarja. Ta mi nikoli ni na prvem mestu, sem si pa vse, kar imam, ustvaril sam, sem sam svoj sponzor. Moje sanje so take, da si jih nihče niti predstavljati ne more. Zastavljam si nove in nove, vedno zahtevnejše izzive, in ko jih dosežem, sem najsrečnejši. Takrat si na glas čestitam, nato pa si takoj zamislim nove, še zahtevnejše cilje,« razloži Tomi.
Od zore do mraka
Trenira po tri ali štiri ure na dan, vstaja ob 5.30, gre v službo, oddela od osem do deset ur, nato trenira – vaje za moč, gimnastika, akrobacije na drogu. Dvakrat tedensko je v Ljubljani, trikrat v Novem mestu, preostale treninge naredi doma. Kljub ubijalskemu urniku je vedno dobre volje, saj mu gredo tudi v službi zelo na roke. »Redno sem zaposlen v podjetju Inoterm, kjer izdelujemo vrhunska vhodna vrata, jaz sem pri zaključnih delih. Direktor in direktorica, Verica in Tone Šenk, me zelo podpirata in nimam nobenih težav, kadar potrebujem izredni dopust. Spremljata moje nastope in me vedno pohvalita, kar zelo cenim, ob tem mi je prijetno,« o tem, kako dobro se počuti v službi, pove s širokim nasmehom.
Na hrano ne pazi pretirano, saj na dan pokuri toliko, da lahko poje skoraj vse. »Zelo rad imam sladkarije, lahko pojem tudi 15 palačink z nutelo. Mama je daleč naokoli znana po svojih odličnih slaščicah.« Pred snemanji in zahtevnejšimi nastopi, če zanje seveda vnaprej ve, je glede prehrane bolj discipliniran, saj si želi predstaviti definirano telo, kot se reče. Takrat pazi, kaj poje, in ima lahko tudi sedem kilogramov manj kot v obdobjih, ko samo trenira. Sicer je precej priden fant – ne kadi, ne pije, tudi ven gre zelo redko, moti pa ga, da so njegovi vrstniki večinoma tako polni sami sebe.
