LJUBLJANA – V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB s kratico ali slaba banka z drugo besedo), tako izvršni direktor Torbjörn Mansson, bodo poslovali transparentno, napoveduje pa, da se bodo pri tem držali zakona in ne bodo posredovali osebnih podatkov.
Veliko razburjenja so v javnosti izzvale vsote, ki jih za plačilo storitev dobivajo vodilni v slabi banki. Vsi zneski že vključujejo bonus in dodatek na delovno dobo. Tako Torbjörn Mansson, v. d. izvršnega direktorja, mesečno prejme 9800 evrov bruto, Christopher Gwilliam, glavni izvršni direktor, 21.500 evrov bruto, Lars Nyberg, predsednik upravnega odbora, 10.000 evrov bruto, enak znesek pa prejme tudi Carl-Johan Lindgren, podpredsednik upravnega odbora in prejemnik komisije za prejemke. V DUTB pojasnjujejo, da je Nybergovo in Lindgrenovo plačilo konec lanskega leta sprejela vlada. |
Terjatve 42 družb v slabi banki
Pravi, da imamo sistemske banke, ki delujejo. Nekaj dela pa je še glede ene banke. »Prevzeli smo pravne posledice prevzetih terjatev, zdaj pa menedžiramo vse skupaj.« Trenutno se ukvarjajo z dokumenti prevzetih terjatev. Pojasnjujejo, da niso vsi podatki urejeni in da so našli pomanjkljivosti, ki jih skrbijo. Trenutno pa sodelujejo z bankami, da bi to odpravili. Če ne bo šlo, bodo razmislili o posledicah. Dela je veliko, pregledovanje pa bo trajalo mesece, koliko časa natančno, pa še ne vedo.
V Sloveniji ne najdejo pravega kadra
Vodilni v banki na očitke, da v slabem letu ni bilo narejeno nič, odgovarjajo, da to ne drži in da je bilo opravljeno ogromno dela v tako kratkem času. Da bi opravili vse potrebno, so potrebovali tudi zunanje svetovalce.
Neizvršni direktor Lars Nyberg se pritožuje, da je toliko sprememb iz meseca v mesec, novih zahtev in podobno, kot jih ni doživel še nikjer. Kot je namreč znano, je Evropska komisija poleti zahtevala, da morajo biti najprej znani rezultati stresnih testov v banki, šele nato se lahko terjatve začnejo prenašati na slabo banko. Vse skupaj pa se je zavleklo skoraj do konca leta.
Kaj pa kadri? Nyberg pravi, da v Sloveniji ni ljudi s skillsi (spretnostmi), z znanjem, s kredibilnostjo in z izkušnjami, zato so jih morali pripeljati od drugod. In dodaja, da svetovalci prinašajo tudi znanje, ki bo po njihovem odhodu ostalo v Sloveniji. Kandidati, ki jih je predlagala slovenska stran, niso ustrezali. Kljub temu pa jim je Manssona uspelo najti v enem dnevu. Kandidate so iskali s headhunterji (osebe, ki iščejo ustrezne ljudi), ki so bili večinoma tujci, nekaj je bilo tudi Slovencev.
Sicer pa so v slabi banki za iskanje kadrov izvajalcu Pedersen & Partners v lanskem letu (od začetka maja) plačali 53.000 evrov.
Pozanimali so se, kolikšne so »razumne plače« v finančnem sektorju
Plače so take, da so ljudje prišli, so se pa prej posvetovali s slovenskimi podjetji za kadrovske zadeve, pravi neizvršni direktor Carl-Johan Lindgren. Pozanimali so se, kakšne so »razumne plače« v finančnem sektorju, ne nujno v vladi, ampak v zasebnem sektorju in tujih podjetjih, ki poslujejo v Sloveniji. Nato so določili številke, ki so jih pripravljeni ponuditi, in na tej osnovi je potekalo pogajanje s kandidati. Kandidatom pa so ponudili plače, ki so bolj ali manj na ravni plač, ki so jih že prejemali. »Sicer se nam ne bi pridružili,« dodaja Lindgren. Ob tem pojasnjuje, da imajo možnost izplačevati variabilne dele plač, vendar o tem trenutno niti ne razmišljajo: »So v zakonu, a za zdaj jih ne bomo izplačevali.«
Lani je delovanje slabe banke stalo pet milijonov evrov
»Prilagodljivost, integriteta, sposobnosti. To so lastnosti ljudi in treba jih je plačati. Če se osredotočamo le na plače, je to tako, kot da gledaš drevo in ne vidiš gozda,« dodaja Lindgren. V letu 2013 je delovanje DUTB stalo približno pet milijonov evrov, pri čemer pa vodilni izpostavljajo, da je v primerjavi z upravljanjem petmilijardnega premoženja to zelo majhen odstotek.
Trenutno je v DUTB zaposlenih 35 ljudi, kmalu jih bo 48, okvirna končna številka pa je 70. Odvisno od potreb, pravijo. In kolikšna je povprečna plača? Gwilliam pravi: »Nimam pojma.« Dodaja, da (še) niso vsi ljudje zaposleni. Mansson dodaja, da bodo strukturo plač pripravili v kratkem, medtem ko Lindgren pojasni, da so za vsako raven vzpostavili plačno lestvico. »Morda bi vsi v državi morali objavljati plačno lestvico,« še predlaga. »Na tej točki bi le dejal, da po višini plač ne odstopamo od primerljivih institucij v državi.«
