LJUBLJANA – V javnosti se je pojavilo več primerov poslancev, katerih ravnanje je bilo v preteklosti po mnenju mnogih sporno, zato se postavlja vprašanje, kako to preprečiti. Namestnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Rok Praprotnik in predsednica društva Integriteta Simona Habič menita, da bi morale pri spornem ravnanju odgovornost prevzeti tudi politične stranke.
Preverjanje kandidatov pred volitvami
Namestnik vodje KPK Praprotnik meni, da bi primere poslancev s sporno preteklostjo lahko preprečili le tako, da bi kandidati za poslance pred volitvami pregledno razkrili vse svoje zadeve, da bi tako volivci vedeli, za koga glasujejo. Ker pa tega od kandidatov po mnenju Praprotnika ni mogoče pričakovati, prav tako ne predpisati, je pri tem poglavitno breme na strankah, na listah katerih kandirajo takšni 'sporni' poslanci. »Te bi se morale pred kandidaturo natančno pogovoriti s kandidati in preveriti, ali so skozi svoja prejšnja ravnanja in delo izkazali tiste vrednote, ki jih načeloma zastopa tudi stranka sama,« pravi.
Praprotnik je tudi prepričan, da bi morali poslanci sprejeti poslanski kodeks. »Postavlja se sicer vprašanje, kdo bi odločal o kršitvah kodeksa, kljub temu pa bi imeli vsaj neka zapisana pravila, na podlagi katerih bi lahko bodisi neka etična komisija bodisi javnost presojala, ali je poslanec dejansko nekaj storil v nasprotju s kodeksom,« pravi.
Različni standardi 'spornega' ravnanja
Do tega, kateri izmed poslancev, ki so bili izpostavljeni v zadnjem času, bi mogel odstopiti, se Praprotnik ne želi javno opredeljevati, opozarja pa, da so lahko standardi o tem, kdaj mora nekdo odstopiti in kdaj ne, pogosto različni. »V isti državi imate lahko primer, ko poslanec odstopi zato, ker je varal ženo, hkrati pa ne odstopi poslanec, ki je zlorabil javna sredstva,« pravi.
Sam sicer meni, da imajo stranke poglavitno odgovornost pri tem, ko je treba poslanca pozvati naj odstopi: »Če bi namreč stranka rekla, da to niso vrednote, ki jih zastopa stranka, bi ta poslanec postal politično osamljen in bi potem verjetno lažje sprejel odločitev, kot pa če mu stranka pri njegovem ravnanju 'drži štango'.«
Stranke z nizkimi mehanizmi integritete
Po besedah predsednice društva Integriteta-Transparency International Slovenija Simone Habič so v raziskavi ugotovili, da politične stranke nimajo mehanizmov integritete in so bile na tem področju ocenjene zelo nizko. »Politične stranke bi poleg vsakega posameznika morale najprej prevzeti odgovornost tudi nase,« je povedala in dodala, da bi morale določiti, na kakšen način bi kaznovale svoje poslance, ki ne delujejo v skladu s cilji stranke oziroma programov, ogrožajo njen ugled in delujejo neetično.
Habičeva je povedala, da bi morali poslanci pred kandidaturo razmisliti o svoji integriteti ter ali so sploh sposobni delati v javno dobro. »Vsak ima svojo preteklost in vsakega posameznika označujejo določene življenjske izkušnje. Je pa res, da če te življenjske izkušnje ogrožajo javno dobro, bi moral po mojem osebnem mnenju posameznik razmisliti, če želi zastopati javno dobro,« je pojasnila.
Dodala je še, da je predstavnike društva je minuli teden v državnem zboru sprejel predsednik DZ Gregor Virant, ki je obljubil, da se bo zavzemal za sprejetje kodeksa v DZ.
