Za rakom zbolelo 5 članov iste družine

RADENCI – Zgodba družine iz Okoslavcev je tako žalostna kot le malokatera v Pomurju in celotni Sloveniji. Česa takšnega, kar se je zgodilo Adaničevim, zdravniki pri nas ne pomnijo: v isti družini je za eno najhujših bolezni zbolelo kar pet članov, žalostni niz pa se lahko še nadaljuje. Strokovnjaki so ugotovili, da gre pri raku v družini Adanič za genski dejavnik, hčerki Nataša in Suzana ter vnukinja Mia so karcinom podedovale po mami oziroma babici Štefaniji.

Žalostni niz

Travma, ki ji ni videti konca, se je začela leta 2008, ko so zdaj 53-letni Štefaniji odkrili raka dojk. Najprej so ga zdravili s kemoterapijami in obsevanji, potem ko se je bolezen 2011. vrnila in stopnjevala, pa so ji morali lani obe dojki odstraniti. Pred dvema letoma je za rakom dojk zbolela njena hčerka, zdaj 32-letna Nataša, in tudi njej so morali odstraniti obe dojki ter še bezgavki. Le nekaj mesecev pozneje, oktobra 2015, so bolezen diagnosticirali še drugi hčerki, zdaj 30-letni Suzani, a njo je poleg raka na obeh dojkah napadel še pljučni rak. Odstranili so ji dojki ter desno bezgavko. Že pred sestrama Adanič je leta 2014 zbolel Suzanin partner, 31-letni Denis Mauko, pojavil se je možganski tumor. Po nekajmesečnih kemoterapijah se je stanje nekoliko umirilo, nato pa spet poslabšalo, in zdaj so vsi trije na zdravljenju v UKC Ljubljana. Mama Štefanija je trenutno edina, ki ne potrebuje kemoterapij, a še vedno hodi na kontrole v Ljubljano. Toda žal se tu ne konča – 6. januarja 2017 so po hudih glavobolih odkrili možganski tumor tudi pri najmlajši članici družine, ki takrat še ni dopolnila niti štirih let. Pri mali Mii Mauko, rojeni 27. februarja 2013, gre za hitro napredujoči tumor, zato je stanje že kritično, in 6. junija je bila uspešno operirana, toda rak se je razširil že na pet žarišč. V UKC Ljubljana se že nekaj tednov zdravita tudi Mijina mama Suzana in oče Denis.

Izgubili službe, upanja ne

»Mnogi zdravniki so nam že povedali, da drugega takšnega primera, ko bi toliko članov iste družine hkrati zbolelo za rakom, v Sloveniji ni,« nam je z veliko žalostjo v glasu zaupala Štefanija Adanič in razložila, da se vsi večinoma zdravijo v UKC Ljubljana, v Maribor, ki je bližje, pa hodijo tisti člani, ki niso v bolnišnici, na kemoterapije. Kljub tako kritični situaciji pa se Adaničevi ne predajo in upajo, da se bo stanje izboljšalo. Zlasti bi vsi radi pomagali mali Mii. »Če bi jo lahko odpeljali v Nemčijo, kjer pravijo, da bi jo lahko operirali, bi bilo upanje še bistveno večje. Žal še nimamo nič otipljivega in čakamo na odgovor z nemške klinike,« še pove žalostna babica Štefanija.

Toda stroški prvega obiska in pregleda na nemški kliniki, bodisi v Hannovru bodisi na Bavarskem, bi nanesli več kot 10.000 evrov, pri Adaničevih pa ni katastrofalno samo zdravstveno stanje, ampak tudi finančno. Trenutno zasluži le Štefanijin mož, 55-letni Jože, ki je zgolj priložnostno zaposlen v cestnem podjetju. Štefanija ne prejema ničesar, saj nikoli ni bila zaposlena, socialna pomoč pa ji ne pripada, ker ima mož plačo in imajo majhno kmetijo. Suzana je bila pred leti zaposlena v lenarškem Preventu, a ji, potem ko je bila noseča z Mio, niso več podaljšali pogodbe. Zdaj še prejema zavarovalniško rento, a se bo kmalu iztekla. Denis Mauko je izgubil delo v Avstriji, ko so izvedeli, da boleha za rakom. Tudi Nataša, ki je pred boleznijo delala v Domu starejših občanov Radenci, je ostala brez službe. K sreči je zaposlen njen partner Denis Marinič, a razmere so izjemno težke, saj je stroškov predvsem iz zdravstvenih razlogov v njuni družini z dvema otrokoma veliko. Zaradi vsega, kar jih je hudega doletelo, Suzana prosi za pomoč dobre ljudi. Tega ne bi storila, če ne bi šlo za njeno deklico. Za svojega angelčka bi mamica, očka, bratec in vsi drugi najbližji dali vse. Zato, dragi bralci, pomagajmo mali Mii, s skupnimi močmi ji lahko rešimo življenje.