Natančno vemo, kdaj se je delavstvo začelo boriti za svoje pravice proti izkoriščevalskim kapitalistom in kdaj je maj postal simbol delavske pomladi, ne vemo pa točno, kdaj je jutranja budnica godb na pihala postala nepogrešljivi del delavskega praznika.
Pri nas imajo pihalni orkestri trdno zasidrano tradicijo. Na seznamu, ki ga je objavila Zveza pihalnih godb Slovenije, je trenutno 108 orkestrov, našli pa smo tudi podatek, da jih je bilo še nedavno 135. Vendar strahu, da jih nekega dne ne bi bilo več, ni. In tudi ni strahu, da se na prvomajsko jutro ne bi zbrale in zaigrale v svojem domačem kraju oziroma v bližnji ali širši okolici. Ponekod se oglasijo ob 4.30 ali že celo ob 3.30 zjutraj.
Seveda budnice in koračnice ter muzika za ohceti in pogrebe že dolgo niso več edina zvrst glasbe, ki druži člane v pihalnih orkestrih. Pravzaprav se lahko Slovenija pohvali z izjemno kakovostnimi sestavi, ki visoka odličja za svoje muziciranje pobirajo tako doma kot v tujini. Mi smo obiskali eno od mlajših godb, Pihalni orkester Komen, ki je lani slavil poldrugo desetletje obstoja.
Ob ustanovitvi je imela zasedba ducat še zelo mladih članov, učencev komenske podružnice sežanske glasbene šole. Danes v članskem orkestru igra 43 glasbenikov, mladinski orkester, ki je hkrati tudi šolski, pa jih ima 20. V orkestru so tudi komorne skupine pihal, trobil in tolkal, imajo pa tudi delavnico za najmlajše, v katerih otroci skozi igro spoznavajo glasbo in inštrumente. Predsednik glasbeno-umetniškega društva Pihalnega orkestra Komen Evgen Kavčič ob tej priložnosti poudari, da število otrok na Krasu ni tolikšno, da bi si lahko privoščili, da bi jim kateri mladi talent spolzel skozi prste. Orkester je na začetku vodil Leander Pegan, ki je bil skupaj z Alojzom Pangosom, glasbenim zanesenjakom iz Brij, pobudnik ustanovitve orkestra in ravnatelj sežanske glasbene šole. Prihod mladega dirigenta Simona Perčiča, takrat še študenta glasbene akademije, je preusmeril usodo orkestra. V štirih letih je godbenike popeljal iz četrte kategorije Zveze slovenskih godb v prvo.
Od vasi do vasi
Največji slovenski uspeh je orkester dosegel z absolutno zmago z najvišjim številom točk in zlato plaketo s posebno pohvalo na tekmovanju v Železnikih. V tujini je dvakrat nastopil na tekmovanju Flicorno d'oro v italijanski Rivi del Garda. Dosegel je drugo mesto v tretji težavnostni stopnji ter prvo v drugi težavnostni stopnji. Komenski glasbeniki so nastopili tudi na prireditvi International Wind Band Festival v Londonu, kjer so dobili srebrno priznanje, hkrati pa so bili tudi prvi slovenski glasbeniki, ki so nastopili pred londonsko mestno hišo.
Vsako leto komenski glasbeniki poskrbijo za prvomajsko budnico. Prva se oglasi ob 7. uri zjutraj v domačem kraju. V treh največjih krajih igrajo vsako leto, manjše pa menjajo; obiščejo jih približno pet, tako da čez čas pridejo na vrsto vsi. Od vasi do vasi potujejo kar z osebnimi avtomobili, saj nimajo denarja za avtobus. Povsod se jih od srca razveselijo, jim pripravijo prostor za budnico in jih pogostijo, saj prazna vreča ne stoji pokonci. Korakajo pa komenski glasbeniki ne, saj je to že druga veščina, ki se jo je treba naučiti. Za dirigenta oziroma kapelnika je potrebno še dodatno izobraževanje, je povedal mladi profesor tolkal Matija Tavčar (za orkester se je, mimogrede, z igranja harmonike preusmeril na tolkala in jih vzljubil), ki je letos prevzel dirigentsko paličico in veliko odgovornost. Tudi prvomajska budnica je majčkena preizkušnja. N
Najstarejša plehbanda
Idrijska rudarska godba na pihala letos praznuje že 347 let obstoja in je najstarejša na Slovenskem. Prva pisna pričevanja zasledimo že v Slavi vojvodine Kranjske, ki opisuje nastop muzikantov na proslavi 15. septembra 1686. Tudi med evropskimi godbami menda ni nobene z zgodnejšim datumom nastanka od idrijske.
