SOBOTNA OMREŽJA

Za predsedniški stolček Nataša proti Nataši

Objavljeno 20. junij 2015 14.26 | Posodobljeno 20. junij 2015 14.30 | Piše: Borut Perko

Slovenski Rdeči križ lani praznoval 70 let, konec junija so na vrsti volitve.

Mirko Jelenič je končal na sodišču. Foto: Leon Vidic

Rdeči križ Slovenije (RKS), največja humanitarna organizacija pri nas, ki deluje v 12 regijah, 56 območnih združenjih in 916 krajevnih organizacijah, je lani praznoval 70-letnico vnovične vzpostavitve v Sloveniji. To se je zgodilo 18. junija 1944 na osvobojenem ozemlju v Beli krajini v Gradcu, in prav tam je lani, ko so obletnico slavili, spregovorila današnja generalna sekretarka RKS Renata Brunskole, tedaj še poslanka v državnem zboru, ki je bila dva mandata tudi županja Metlike in dolgoletna prostovoljka Rdečega križa.

Nekaterim je šlo ob 70-letnici v nos, češ da je bil RK pri nas ustanovljen mnogo prej. To je kajpak res, toda pri RKS, ki mu je tedaj predsedoval še Franc Košir, generalni sekretar pa je bil Danijel Starman, so jih pomirili, da je šlo samo za ponovno vzpostavitev RK, ki med vojno pač ni deloval oziroma je bil pod italijanskim in nemškim okriljem, da pa bo pravo praznovanje leta 2016, ko bo 150-letnica. Mimogrede: predsednik RK je neprofesionalna funkcija, generalni sekretar profesionalna.

Prvi povojni predsednik RK je bil Primorec dr. Drago Marušič, zadnji, Košir, je decembra lani izgubil boj z boleznijo. RKS ima tudi dve podpredsednici, Ireno Nečemer, ki je še zakonita zastopnica, in Natašo Pirc Musar. Ta se bo 29. junija na volitvah za novo predsednico RKS udarila z Natašo Belopavlovič, ki ima po naših informacijah mnogo večjo podporo znotraj organizacije. Obe Nataši sta pravnici, obe znani, toda hči priljubljenega Nika Belopavloviča, nekdanjega direktorja Dela in predsednika OK Planica, ima mnogo večjo kilometrino, soustvarjala je tudi pravne akte RKS.

Generalna sekretarka Renata Brunskole z dekliškim priimkom Andolšek je prava Dolenjka, njen oče je doma iz vasice Veliko Mraševo pri Podbočju, tik pod dolenjskim vznožjem Gorjancev, bil je direktor zavarovalnice Slovenica v Novem mestu. Renata je, ko je dovolj odrasla in se izobrazila za ekonomistko, postala direktorica NLB v Novem mestu. Z Mitjo se je poročila v znano belokranjsko gostilno Brunskole na Hrastu, imata hčerki Majo in Nastjo, pridni študentki. Ob nastopu nove službe je dobila pod noge mnogo polen, še več pa preden je bila na skupščini soglasno izvoljena za generalno sekretarko. Njen največji konkurent je bil nekdanji minister za obrambo in tudi nekdanji strankarski kolega v Pozitivni Sloveniji Roman Jakič.

No, nekaj polen ji še vedno leti pod noge, hud boj bojuje pri pridobivanju sredstev za Rdeči križ, kar pa je za našo deželo normalno. Tudi na humanitarnem področju je namreč prisotna slovenska razdeljenost na dva dela; ko so bili na oblasti Janševi, se je razmerje med sredstvi, namenjenimi za humanitarno dejavnost, med RK in Karitasom, organizacijo, ki ima cerkveni predznak, spremenilo iz 60 : 40 v prid RK v 50 : 50. Karitas je kajpak organizacija, s katero RK konkurira za srca ljudi in za sredstva, ki jih v podporo človekoljubnih aktivnosti namenja država. Gre za sredstva, ki jih Fiho, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, katere proračun se polni iz Loterije Slovenije, nameni vsako leto obema.

Zelo močno jim striže peruti tudi ZZZS s Samom Fakinom na čelu, ki razlaga, da ima nekajmilijonski profit, v mladinsko zdravilišče s sodobnim medicinskim in fizioterapevtskim centrom in letoviščem Rdečega križa na Debelem rtiču pa specialisti pediatri pošiljajo vse manj za astmo in kroničnim bronhitisom obolelih otrok. In tako imajo kajpak pri RK še manj denarja za humanitarno dejavnost, kot bi ga lahko imeli, socialno ogroženi otroci pa ne vidijo morja.

Tudi tečaje in opravljanje izpitov za prvo pomoč, kar je prav tako eden od virov dohodkov, jim hoče vlada odvzeti, to naj bi poslej delali gasilci, ki se tega otepajo in še usposobljeni niso. Pri RK pravijo, da se ne bodo kar tako predali, z novo obrambno ministrico Andrejo Katič se nameravajo o tem še pogovarjati.

Toda najhujši sovražnik dobrodelnih organizacij je dvom o njihovi dobrodelnosti. Ali je res pozabljena afera RK pred 15 leti, ko je nekdanji generalni sekretar RKS Mirko Jelenič dokaj po domače, milo rečeno, delal z denarjem RK? Upam. Spomnimo: Jelenič je namesto humanitarca postal finančni mešetar in bankir, zgledoval se je po Georgeu Sorosu, ne pa po materi Terezi, zalomilo pa se je, ko nekateri posojilojemalci, zlasti podjetnik Srečo Kirn (tudi aktivist RK!), niso vrnili denarja RK. Pozneje so prišle na dan še druge nečednosti in lumparije.

Na čelu RK nekoč in danes – gospe

Ideja o Rdečem križu je zrasla leta 1859 na bojišču, ko se je švicarski poslovnež Henry Dunant znašel v bližini prizorišča krvave bitke v Solferinu, kjer se je pod vodstvom Napoleona III. in Franca Jožefa bojevalo 270.000 francoskih in avstrijskih vojakov. Že prvi dan spopada je brez kakršne koli pomoči obležalo 40.000 mrtvih in ranjenih. Dunant je živel le za blaginjo drugih, za korist človeštva, temu je podrejal svoje življenje in imetje. S širokosrčnostjo in nesebičnostjo je za delo pridobil vsakega, s katerim se je srečal, saj se je zavzemal za pomoč vsem ranjenim vojakom na bojišču. RK kot humanitarna organizacija deluje od leta 1863, njen sedež je vseskozi v Ženevi, Slovenci pa smo se, takrat še v okviru avstrijskega cesarstva, ustanoviteljem pridružili 1866. Tega leta je v Ljubljani začelo delovati Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom ter vdovam in otrokom padlih vojakov. Vendar je bila že leta 1859, v času bitke pri Solferinu, ustanovljena v Ljubljani verjetno ad hoc družba »40 gospa, kterim bode skrb za bolnišnične potrebe in okrepčevanje došlih ranjenih vojakov, ako se začne vojna...«, kakor o tem poročajo Kmetijske in rokodelske novice. Z letom 1866 pa je ta ad hoc pomoč postala sistematično organizirana v okviru avstro-ogrskega in mednarodnega RK. Petnajstega novembra 1879 je žensko društvo sprejelo natančnejša pravila in novo ime – Domoljubno žensko podporno društvo za Kranjsko v Ljubljani. Samostojno je delovalo do 1902., predsednici pa sta bili najprej Celestina Šifrer in za njo Florentina Rudež. Šele 1879. moški na Kranjskem ustanovijo Domoljubno pomožno društvo deželno. Tako bosta leta 2016, ko bomo praznovali 150-letnico delovanja RK, na Slovenskem na čelu znova dami, ob generalni sekretarki Renati Brunskole Nataša Belopavlovič ali Nataša Pirc Musar. 

Deli s prijatelji