Za posladkati in prebrati

Vsaka slovenska družina naj bi imela na domači knjižni polici izvod Prešernovih Poezij – jih imate? Kaj pa čokoladne? Te lahko dobite v čokoladnicah Cukrček, in to skupaj s Prešernovimi kroglicami in kockami. V lično zapakirani škatli v obliki knjige vas namreč za 32,90 evra pričakajo izvod Poezij, 16 Prešernovih kroglic in 12 kock – popolno darilo za sladokusne ljubitelje kulture.

Mozart brez marcipana

Prešernove kroglice so nastale konec leta 2002 v družinskem podjetju Benedict, ki je na povpraševanje turistov po nečem slovenskem, domačem, odgovorilo s sladkim in lepim spominkom z dodano vrednostjo, prvim slovenskim spominskim čokoladnim izdelkom. Seveda, izvirna ideja so bile slavne Mozartove kroglice, priznava Luka Fojkar iz podjetja, ki jih je razvilo in jih izdeluje, morda je tudi to pripomoglo k njihovi priljubljenosti med turisti, a v njih ni marcipana – po raziskavi med Slovenci ta ni vsesplošno priljubljen –, ampak lešnik, nugat krema in čokolada so torej bližji slovenskemu okusu. Vsaka posebej je zavita v folijo s Prešernovo podobo, za katero, mimogrede, plačujejo uporabnino, in na voljo v embalaži po štiri, osem ali 12, 16 pa jih je, kot rečeno, v Prešernovih poezijah: »Da je za posladkati in prebrati,« se nasmeje sogovornik.

Zakaj ravno Prešeren? »Je Slovenec, ki ga pozna največ ljudi, turistov, in ker je bil ta izdelek narejen večinoma zaradi njih, je povezava preprosta,« pojasni. Prešernove kroglice so zaščitili, bili so sploh prvi, ki so registrirali blagovno znamko s pesnikovim imenom, a brez težav ni šlo, nadaljuje, bilo je nekaj prijav na urad za zaščito. Kako tipično, pomislimo.

Sladki kulturni dan

Zdaj so njihov najbolj prodajani izdelek, ki prekašajo tudi čokoladni odlitek človeške ribice, naredili so jih že okoli štiri milijone in pol, ponudba pa komaj dohaja povpraševanje v tem času, torej okoli kulturnega praznika, poleti, ko je Ljubljana polna turistov, ter decembra, ko tisti, ki si to še lahko privoščijo, obdarujejo poslovne partnerje. Malce pozneje so na trg poslali še kocke, praline, a te niso doživele uspeha svojih sestričen, morda tudi zato, ker jih delajo in prodajajo samo v hladnejših mesecih leta in bolj kot dodatek kroglicam, ker so narejene iz nugata, se poleti pač topijo.

Osemnajstgramske Prešernove kroglice so priljubljeno protokolarno darilo, z njimi so se, denimo, že sladkali v Bruslju, Egiptu, Nemčiji, na Japonskem itd. Da jih je pojedla tudi britanska kraljica Elizabeta II., ko je leta 2008 s princem Filipom obiskala Slovenijo, ne moremo trditi, vemo pa, da jih je dobila v dar, in sicer je bilo to edino darilo, ki ga je dobila neposredno v roke, mimo protokola.