Za pasje zavetišče se
 bori tudi Jan Plestenjak

KOPER – Radi rečemo, da so psi človekovi najboljši prijatelji. Le zavedamo se tega ne vedno in pogosto tudi pozabimo. Nemalokrat pa se zgodi, da se zaradi človekovega najboljšega prijatelja tudi prepiramo. Eden takšnih prepirov, ki bodo nedvomno še vroči in odmevni, se je začel na Primorskem. Zaradi obalnega zavetišča za zapuščene živali si nasproti stojijo Obalno društvo proti mučenju živali na eni strani in Mestna občina Koper ter Občini Piran in Izola na drugi. Kot pravijo v zavetišču, je vroča situacija nastala zaradi enostranskega in neutemeljenega ravnanja občin, pod plaščem česar naj bi se skrivali celo finančni apetiti. Koprska občina je skupaj s preostalima občinama ter predstavniki veterinarske stroke objavila, da konec junija poteče pogodba o upravljanju zavetišča za zavržene živali z zdajšnjim upraviteljem, Obalnim društvom proti mučenju živali, na občini pa so tik pred sprejemom spremembe odloka o izvajanju javne službe na področju zapuščenih živali. Ta predvideva, da lahko občina v prihodnje zavetišče v upravljanje odda tudi brez javnega razpisa. Novi upravitelj bi postala Komunala Koper. S tem soglašata tudi soustanoviteljici zavetišča Izola in Piran. Obenem so poudarili, da je kljub korektnim postopkom in odnosom do dozdajšnjega upravitelja predsednica društva Andrea Bogataj Krivec začela medijsko blatiti ter širiti neresnice o občinah ter veterinarski stroki, istočasno pa stvari na področju skrbi za zapuščene živali niso urejene tako, kot si občine želijo.

Enkrat zadovoljni, drugič ne

To je pri dozdajšnjem upravitelju zavetišča izbilo dno sodu, v katerem se je očitno sicer počasi, a že nekaj časa nabiralo. Takšni očitki, četudi nekonkretizirani – ali pa prav zaradi tega, so kot zatrjevano neresnični razjezili društvene aktiviste. Dejstvo je, da je obalno društvo s petdeset leti izkušenj eno najstarejših pri nas, zadnjih dvanajst let pa vodijo tudi zavetišče. So eno redkih v Sloveniji, ki ima status društva v javnem interesu. To pomeni, da gre za najhumanejšo obliko in najmanjšo možno porabo občinskih sredstev, saj oskrbo živali po preteku zakonskega 30-dnevnega roka bivanja financirajo sami, prav tako sami pridobivajo dodatna sredstva. Večina preostalih zavetišč je namreč pod upravo občin ali pridobitnih dejavnosti s. p., kar pa je praviloma opazno dražje. A obalnim občinam to, kot kaže, ne pomeni veliko. »V neuradnem pogovoru na MO Koper smo bili seznanjeni, da je v pripravi sprememba občinskega odloka. Nad informacijo smo bili zgroženi in ogorčeni, predvsem zato, ker nam nobena od občin nikoli ni omenila, da bi bili nezadovoljni z našim delom, v medijih so nas celo na vso moč hvalili,« je ogorčena Andrea Bogataj Krivec. To pa menda še ni vse. »V zadnjih dneh slišimo marsikaj, tudi to, da žalimo koprsko veterinarsko stroko. A neresnic in žalitev nismo zapisali nikjer, le delček naših dolgoletnih izkušenj s koprsko veterino. Nobena skrivnost ni, da z njihovimi storitvami nismo zadovoljni, za kar imamo veliko dokazov, ki jih zdaj dnevno objavljamo na spletu, svoje izredno slabe izkušnje s to ambulanto pa deli tudi nešteto občanov. Najmanj, kar bi v nastali situaciji od pogodbenih partnerjev pričakovali, je odkrit pogovor. Že kdaj prej ali sproti, ko so se pojavljala domnevna nezadovoljstva z našim delom. Tega ni bilo, in to ne zdaj, ne v preteklosti.«

Apetiti po denarju in politika?

V zavetišču so prepričani, da nenadna sprememba izhaja od drugod. »Vedno smo pripravljeni komunicirati z občinami. Zaposleni v zavetišču izpolnjujemo vse pogoje v skladu s Pravilnikom o vodenju zavetišč in delujemo z največjo možno transparentnostjo. Sem spada tudi redno mesečno izstavljanje zahtevkov za konkretne proračunske stroške, vodenje knjige in izstavljanje poročil o sprejetih in oddanih živalih, vodenje evidenc...« pravijo. Prepričani so, da se za vsem skrivajo tudi apetiti ene od veterinark in občinske svetnice na listi koprskega župana po zavetišču. Še posebno jezni pa so zaradi sicer nekonkretiziranih navedb občin, da niso zadovoljne s stanjem v zavetišču: »Inšpektorji so ugotovili, da boksi propadajo, psi so v njih bivali brez ogrevanja tudi pri 10 stopinjah pod lediščem. Del zime so zaradi nizkih temperatur preživeli brez tekoče vode, zato smo jo v posodah vsak dan prinašali mi. Oprema je v večini dotrajana in zastarela, tudi večina kletk je zarjavelih in poškodovanih. Verjetno so na tiskovni konferenci 'pozabili' povedati, da je bila občinam kot lastnicam zavetišča izdana odločba o odpravi nepravilnosti ter pomanjkljivosti za doseganje minimalnih standardov. Šele dve leti po izdaji odločbe jim je uspelo zagotoviti s pravilnikom predpisano zimsko temperaturo v zavetišču, predpisano poletno pa bodo temperature verjetno presegle. Poleg tega vsa manjša vzdrževalna dela, izgradnjo karantenskih boksov, nadstreškov, mačjaka, vzdrževanje grmičevja in velike travnate površine za sprehajanje psov zagotavljamo z lastnimi sredstvi in s prostovoljnim delom. Občine bi morale skrbeti vsaj za večja vzdrževalna dela in prepotrebne gradbene posege v objekt, a ni tako. Tudi 150.000 evrov vredno investicijo čistilne naprave v zavetišču iz davkoplačevalskega denarja so dobesedno zavrgle, saj nikoli sploh ni delovala. Toliko o dobrih občinskih gospodarjih in njihovem nezadovoljstvu z drugimi, ki povrhu brezplačno delajo celo več od tistega, kar morajo,« pokažejo nazaj s prstom.

Tudi referendum

Dozdajšnjega upravitelja je šokiralo tudi to, da si je koprska občina za vzor poslovanja vzela podjetje Snaga, ki je prevzelo upravljanje mariborskega zavetišča. »Zgroženi smo, da dobra praksa za občinsko oblast pomeni najmanj med 100.000 in 200.000 čistega minusa na račun delovanja zavetišča, kar je javno objavljeno v letnem poročilu na spletni strani Snage, in to prav vsako leto. Dejstvo je, da Komunala Koper s proračunskimi sredstvi za zavetišče ne bo pokrila delovanja. Zraven pa je še vsaj 100 evtanazij psov in mačk na leto. V Obalnem zavetišču smo v vseh letih evtanazirali le peščico hudo bolnih ali poškodovanih živali. Društvo je za oskrbo po 30 dneh skozi leto sredstva pridobivalo s prostovoljnimi prispevki, srečelovi, dobrodelnimi prireditvami, dražbami, posebnih spletnimi licitacijami izdelkov itd. Teh sredstev se je nabralo za blizu 50.000 evrov. Najverjetneje bomo razliko od 100.000 naprej, ki jih bodo za dejavnost zavetišča namenjale občine, plačevali občani pri položnicah za komunalo,« še dodajajo.

Sicer pa se je zdajšnjemu zavetišču v podporo izrekla že vrsta podpisnikov različnih peticij. Zgolj v treh dneh je eno peticijo podpisalo več kot sedem tisoč ljudi, število je trenutno že nad 10.000, opazna podpora pa prihaja tudi iz vrst znanih javnih obrazov. Množična podpora jih je še dodatno opogumila in v primeru sprejetja odloka ter podelitve koncesije komunalnemu podjetju napovedujejo referendum. In kosmate štirinožne duše? Se bo zgodba vendarle razpletla zanje najbolje?

Za odgovor o zapletu, vzrokih, načrtih, zaposlenih in živalih smo se za njihovo plat zgodbe obrnili tudi na obalne občine, a brez odziva.