Za ohranitev in oživitev prvega narodnega doma

Sramoto bi morali urediti, mesto si to zasluži, je slišati med Novomeščani, ko beseda nanese na Narodni dom, včasih imenovan tudi Sokolski dom. Zgradili so ga za potrebe čitalnice in je bil prvi narodni dom na današnjem slovenskem ozemlju (Ljubljana ga je dobila leta 1896, Celje 1897., Maribor 1899. in Trst leta 1904). V središču narodnega buditeljstva so svoj prostor našli društva, knjižnica in Glasbena matica.

Gradili so ga med letoma 1873 in 1885, projektiral ga je Zagrebčan Alfred Kappner. Med gradnjo je zmanjkalo sredstev: že 1874. je bila stavba na pol zgrajena in pokrita, potem pa je minilo deset let za nov zagon in denar. Leta 1884 ustanovljena delniška družba Prvi narodni dom je izdala delnice in zbrala sredstva za njegovo dokončanje.

Leta 1925 je lastništvo prešlo na sokole, v njem je treniral tudi legendarni olimpijec Leon Štukelj. Med drugo svetovno vojno so ga zasedli Italijani, po njej pa so bili lastniki Fizkulturna zveza Slovenije, Partizan Slovenije, Zveza za telesno vzgojo Ljubljana, do 1977. je bil v njem Dom JLA. Leta 1992 so ga razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, 1998. pa je Mestna občina Novo mesto postala lastnik stavbe na podlagi menjalne pogodbe s podjetjem CGP iz Novega mesta.

Boleča tema

Na perečo problematiko opozarja Društvo Novo mesto, ki se je obrnilo tudi na novega župana Gregorja Macedonija. Iz društva sporočajo: »Usoda Narodnega doma ostaja boleča tema. Društvo se zavzema, da ga namenimo mladinski produkciji in mestnim društvom. Ena njegovih največjih dragocenosti je vsekakor dvorana, ki jo je treba nameniti izvajanju omenjenih programov, na voljo pa mora biti tudi preostalim producentom in interesentom v mestu, npr. Glasbeni šoli Marjana Kozine za izvedbo simfoničnih koncertov in tudi društvom.«

Nekdanji župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič je avgusta 2012 imenoval projektno skupino za pripravo programskih vsebin za oživitev in ohranitev Narodnega doma v dolenjski prestolnici. Njena naloga je bila, da izdela ter oblikuje idejne in programske vsebine, ki bodo podlaga za izdelavo projektne dokumentacije za obnovo stavbe. Razpisana je bila javna razprava, prispela sta tudi dva predloga zainteresirane javnosti, ki se zavzemata za programe, povezane z dejavnostmi mladih in ljubiteljsko kulturo.

Z občine, ki je v zadnjih 16 letih za Narodni dom namenila 300.000 evrov, pa so nam sporočili: »Do stališč in predlogov zainteresirane javnosti se mora v drugi obravnavi opredeliti občinski svet. Po sprejetih odločitvah o vsebinah v Narodnem domu načrtujemo izdelavo projektne dokumentacije in prijave na morebitne razpise EU. Ureditev Narodnega doma in izbor ustreznih vsebin bi vsekakor morala biti povezana ter širše obravnavana v kontekstu celovite ureditve mestnega jedra (komunalna infrastruktura, tržnica, prometna ureditev jedra).«