Za obnovo žičnice zmanjkalo denarja

KRANJ – Leto in še par dni je minilo od takrat, ko je strela udarila v spodnjo postajo tovorne žičnice, napete do Kranjske koče na Ledinah. Ta spada pod okrilje Planinskega društva Kranj. »Stara žičnica je bila zavarovana za primer strele pri Zavarovalnici Triglav, ki je odškodnino v dani situaciji hitro in brez zapletov izplačala. Nastala pa je težava, ker je odškodnina zaradi starosti žičnice pokrila le tretjino stroškov njene rekonstrukcije. Zato je sledila hitra odločitev, da čim več dela opravimo sami,« je pojasnil Matjaž Sušnik, podpredsednik Planinskega društva Kranj, in dodal, da je te dni do Kranjske koče delno obnovljena žičnica že potegnila prvi tovor. Poudaril je, da je kljub številnim prostovoljnim uram in mnogo sponozorjem za celotno rekonstrukcijo žičnice zmanjkalo denarja.

Uničena spodnja postaja

»Žičnica je začela funkcionalno obratovati tik pred začetkom poletne sezone, rekonstrukcija pa s tem še ni končana. Kljub trdemu delu, pomoči domačih podjetij in nekaterim prijaznim donacijam nam je zmanjkalo denarja. Tako še naprej iščemo pokrovitelje, sponzorje, donatorje, ki bi nam lahko priskočili na pomoč. Iščemo partnerja, s katerim bi si delili vizijo in bi lahko vzajemno sodelovali. Seveda lahko prispeva prav vsak,« je dejal sogovornik, ki do koče, postavljene na okroglih 1700 nadmorskih metrih, povabi z besedami: »Obiščite našo Kranjsko kočo na Ledinah, potipajte poletni sneg na ledeniku, morda poskusite katerega od slavnih jabolčnih zavitkov. Preverite, ali je res vredno ohraniti postojanko v svetu gora in sten nad zelenim Jezerskim. Mi o tem ne dvomimo.«

Njegova beseda se vrne v tisti poletni dan konec lanskega junija, ko je strela udarila v spodnjo postajo tovorne žičnice: »Ognjena strela je potovala po jeklenici, jo uničila, poškodovala zgornjo ter popolnoma uničila spodnjo postajo žičnice. Le dobremu strelovodu in ozemljitvi se lahko zahvalimo, da je koča na Ledinah ostala nepoškodovana.«

Osem ton na hrbtih

Ta neprijetni dogodek se je zgodil le pol meseca po odprtju poletne sezone, nadaljuje Matjaž Sušnik: »Kot prva težava se je pojavila oskrba koče med tekočo sezono. Vse potrebno za nemoteno obratovanje smo morali prenesti na hrbtih. Morda najzanimivejše so bile nošnje velikih plinskih jeklenk, ki jih potrebujemo za kuhanje, ogrevanje vode in delovanje hladilnika. Tako smo samo za oskrbovanje koče opravili že ogromno prostovoljnih delovnih ur, saj smo na hrbtih znosili več kot osem ton tovora.«

Podpredsednik kranjskih planincev še pojasni, da so člani društva in njihovi prijatelji krepko sodelovali pri rekonstrukcije žičnice: »S 1300 prostovoljnimi urami so pomemben delež pri tem prispevali tudi naši člani. Delo smo kljub zahtevnosti opravili v želenih rokih in po projektni dokumentaciji. Pri tem nam je bilo zelo naklonjeno vreme, tako da je bilo veliko dela opravljenega že v jesenskih mesecih, preostanek pa v pomladnih.«

Ker po besedah našega sogovornika Občina Jezersko in Elektro Gorenjska še letos načrtujeta elektrifikacijo doline Ravenska Kočna, so se tudi kranjski planinci odločili za elektrifikacijo pogona žičnice. »Kljub precejšnji podražitvi rekonstrukcije nas je k temu spodbudila podpora projektu, njegova kakovost in ekološka usmerjenost. Tudi naš elektromotor bo s tihim in ekološko bolj sprejemljivim delovanjem prispeval k čistejšemu zraku in še večjemu miru v neokrnjenem okolju Jezerskega,« je še en del obnove žičnice, speljane do priljubljene koče, opisal Matjaž Sušnik in dodal, da so se v obnovo žičnice poleg planincev nesebično vključili tako domačini z Jezerskega kot tudi tamkajšnja občina.