Za obletnico lepa zastava

Škofjeloški steg Grajskih zamorcev, ki deluje v nekdanjem skladišču streliva na Kamnitniku, je s prek 150 skavti popolnoma zaseden. To je dokaz njihove bogate aktivnosti ter marljivosti in ni presenetljivo, da na sprejem čaka veliko mladih. Ob lanski 20-letnici delovanja stega so si omislili svojo zastavo in jo dobili prek internega razpisa.

Stegovodja Jernej Bernik, voditelj popotnikov in popotnic, absolvent medicine, ki igra violo v treh glasbenih skupinah, je umirjeno poročal: »Uspelo nam je! Avtorica zastave je Štefka Krajnik. Uporabila je barve občinske zastave, rumeno in zeleno. Vanjo je vključila obris zamorca in rutko. Med zastavami drugih stegov je videti zelo dobro. Mislim, da je izdelek ličen. Zavedamo se sicer, da ni izdelana po vseh heraldičnih pravilih, a ker smo vzgojna organizacija, dajemo prednost ustvarjalnosti mladih.«

Tako kot zastava Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je tudi zastava škofjeloškega stega oblikovana le za vodoravno nameščanje na drogu ali jamboru, a jo uporabljajo predvsem navpično. Zakaj? »Načeloma imamo na taborih naravne lesene jambore, na katerih zastave obesimo na prečke, tako da z njih visijo navpično. Kako to izvedejo, je odvisno od vodje tabora. Ne vemo, zakaj bi bilo to narobe,« je Bernik opisal način nameščanja zastav Slovenije, EU, ZSKSS in stegov.

Ko se je Blaž Karlin (Zagnana banana) v združenju zavzemal, da bi naredili zastave za vodoravno in navpično nameščanje, se je večina pridružila mnenju, da zastave niso prednostna zadeva združenja in stegov.

Ko smo proučili Karlinovo študijo iz maja 2011 z naslovom Izobešanje zastav v ZSKSS, pravilnik o kroju in zastavah ter celostno grafično podobo ZSKSS, smo odkrili, da v stegih pravzaprav nimajo vedno lahkih nalog, ko se odločajo, kako bodo uporabili zastave čete, klana ali noviciata, stega, ZSKSS pa tudi svetovne skavtske organizacije WAGGGS. 
V pravilniku o kroju in oznakah je zapisano, da to opredeljuje Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (ZGZH), za katerega pa smo potem izvedeli, da naj bi bil del pomanjkljive slovenske zakonodaje. V slikovnem prikazu lahko vidimo načine uporabe zastave Slovenije, ki zakonsko niso opredeljeni, zaradi česar bi lahko organizacije tudi oglobili. Tudi ta primer kaže, da bi bil čas, da zainteresirane o zastavah in njihovi uporabi poučujejo zastavoslovci s pozitivnim odnosom do slovenske narodne zastave ter zastave Slovenije in ne grboslovci (heraldiki).